| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 83
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Gospodarska rast in zadolženost držav
Samuel Plečko, 2020, diplomsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih se je začelo pojavljati vse več indicev, da višina javnega dolga zavira gospodarsko rast držav, kar pomeni, da prekomerno zadolževanje lahko povzroča negativen učinek pri razvoju države. V delu diplomskega projekta preučujemo povezavo med javnim dolgom in gospodarsko rastjo ter gospodarsko rastjo na prebivalca v petih razvitih državah in v petih državah v razvoju. Sprva opredelimo klasično, keynesiansko, neoklasično in teorijo endogene gospodarske rasti ter opišemo njihove slabosti. Prav tako navajamo možne vplive javnega dolga na gospodarsko rast in opredelimo dejavnike, ki vplivajo na dolgoročno vzdržnost javnega dolga. Opravimo tudi pregled študij, ki raziskujejo učinke javnega dolga na gospodarsko rast. V našem delu smo ugotovili, da pri večini analiziranih držav obstaja statistično značilen vpliv javnega dolga na gospodarsko rast. Vendar pa sta tako moč učinka kot tudi dolžniška meja, ko se pojavi vpliv javnega dolga na gospodarsko rast, pri razvitih državah višja kot pri državah v razvoju.
Ključne besede: javni dolg, gospodarska rast, teorije gospodarske rasti
Objavljeno: 24.11.2020; Ogledov: 128; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

2.
Nestandardni instrumenti denarne politike v finančni krizi in učinki
Sebastijan Farkaš, 2019, diplomsko delo

Opis: Od svetovne finančne krize leta 2008 so centralne banke po vsem svetu izvajale številne nekonvencionalne denarne politike, da bi preprečile kreditni krč, spodbudile skupno povpraševanje in povečale inflacijo. V evroobmočju so to vključevale zagotavljanje likvidnosti s ponudbami za popolno dodelitev fiksne obrestne mere, podaljševanje ročnosti kreditnih poslov centralne banke, širši nabor upravičenih zavarovanj, obsežni programi nakupa sredstev javnega in zasebnega sektorja, negativne obresti stopnje in smernice za naprej. Večja gospodarstva kot so Združene države Amerike, Evropska Unija, Japonska, Združeno Kraljestvo, so posredovale s podobnimi vendar različnimi ukrepi, ki so imeli različne učinke na njihovo gospodarsko rast, inflacijo in zaposlenost.
Ključne besede: Monetarna politika, finančna kriza, instrumenti monetarne politike, nestandardni ukrepi, ECB, inflacija, gospodarska rast, BDP.
Objavljeno: 13.12.2019; Ogledov: 385; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (554,68 KB)

3.
Primerjava gospodarstev slovenije in belgije s poudarkom na njunem javnofinančnem stanju
Ana Milanez, 2018, diplomsko delo

Opis: Belgija je gospodarsko bolj razvita država kot Slovenija. Značilnosti slovenske in belgijske fiskalne politike dobro pojasnjujejo nižjo raven njunega življenjskega standarda v primerjavi s Švedsko. Delež bruto vladnih investicij v % BDP obeh držav je nizek, po razpletu zadnje krize je še dodatno upadel. Nadpovprečno visoki proračunski izdatki za socialna nadomestila so med veliko recesijo v obeh državah narasli. Obe državi generirata največji obseg proračunskih prihodkov iz naslova davkov na dohodek in socialnih prispevkov. Slovenija je med zadnjo krizo prekinila s procesom razvojnega dohitevanja; recesijo realnega sektorja je poglobila finančna kriza. Proračunski primanjkljaj je tudi zaradi sanacije slovenskega bančnega sistema med krizo narasel bolj kot v Belgiji, slovenski javni dolg je strmo narasel, zaradi česar so občutno narasli tudi stroški njegovega servisiranja. Belgija pa je med veliko recesijo svojo izhodiščno višjo raven javnega dolga obvladovala uspešneje. Ob posebej hitrem naraščanju proračunskih izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva, v kombinaciji z upadajočim trendom rasti outputa bo dolgoročno vzdržnost slovenskih in belgijskih javnih financ pogojevala uspešna nadaljnja fiskalna konsolidacija. Ugotavljamo, da je trenutno makroekonomsko okolje ugodno za vzdržno znižanje razmerja med javnim dolgom in outputom obeh držav. Pomembno pa je, da se ob fiskalnem naporu neto proračunski prihodki prestrukturirajo v kompozicijo, ki bo Sloveniji zagotovila dvig produktivnosti dela, v Belgiji pa pripomogla k zaviranju upada njene rasti ter dvignila raven agregatne zaposlenosti. Fiskalna preudarnost mora ostati prioriteta slovenske in belgijske ekonomske politike, v nacionalnem interesu obeh držav je omejevanje ciklične pristranskosti njenih nosilcev.
Ključne besede: fiskalna politika, proračunski saldo, javni dolg, gospodarska rast
Objavljeno: 08.11.2018; Ogledov: 1412; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

4.
Gospodarska rast po Thirlwallovem zakonu v izbranih državah OECD
Nuša Koritnik, 2018, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu smo se ukvarjali z dejavniki gospodarske rasti in s Thirlwallovim zakonom, ki pravi, da je gospodarska rast neke države določena z razmerjem med rastjo izvoza in dohodkovno elastičnostjo uvoznega povpraševanja. V izhodišču smo orisali poglavitne teoretične poglede in razlage procesa gospodarske rasti. Obravnavali smo Thirlwallov zakon oziroma model plačilnobilančno omejene gospodarske rasti ter za deset držav članic OECD predstavili njihova makroekonomska gibanja, nato pa računsko ocenili osnovno različico Thirlwallovega zakona na primeru teh držav. Ugotavljamo, da so najmanjše razlike med modelsko predvideno (plačilnobilančno omejeno) stopnjo gospodarske rasti in med dejansko stopnjo rasti realnega bruto domačega proizvoda v obdobju 1971-2006 bile dosežene v primeru Švice, Združenih držav Amerike, Kanade, Španije, Francije in Grčije.
Ključne besede: Gospodarska rast, izvozno vodena rast, Thirlwallov zakon, izvoz, dohodkovna elastičnost uvoznega povpraševanja.
Objavljeno: 19.10.2018; Ogledov: 460; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

5.
Analiza povezanosti gospodarske rasti in razvoja z globalizacijo
Tomaž Kokot, 2018, magistrsko delo

Opis: Vsaka država mora poznati kazalnike, na podlagi katerih se merijo gospodarski razvoj, gospodarska rast, konkurenčnost in globaliziranost posameznega gospodarstva. Rezultati, ki jih dobimo s pomočjo omenjenih kazalnikov, nas lahko včasih pozitivno presenetijo, kar je znak, da je gospodarstvo uspešno. Kadar nas rezultati omenjenih kazalnikov presenetijo negativno, pa je potrebno povzeti ukrepe za izboljšanje razmer na posameznem področju. Za proučevanje omenjenega področja smo si izbrali kazalnike bruto domači proizvod, indeks človeškega razvoja, globalni indeks konkurenčnosti in indeks globalizacije KOF. Omenjene kazalnike smo analizirali na primeru izbranih držav, ki smo jih razvrstili med zelo razvite, srednje razvite in manj razvite države. Analiza kazalnikov globalnega indeksa konkurenčnosti je za manj razvite države pokazala, da manj razvite države spadajo med najbolj konkurenčne države, saj imajo najvišjo vrednost globalnega indeksa konkurenčnosti. Za vsako državo smo prav tako poiskali dejavnike, ki najbolj ovirajo njeno poslovanje. Ob pregledu vseh dejavnikov smo ugotovili, da se največkrat kot ovira pri poslovanju pojavita korupcija in neučinkovita vladna birokracija. Osnovni namen tega dela je raziskati, ali globalizacija vpliva na gospodarsko rast v posamezni državi oziroma ali gospodarska rast vpliva na globalizacijo v državi. Narejena analiza je pokazala, da ta vpliv v nekaterih državah, zajetih v vzorec, obstaja.
Ključne besede: gospodarski razvoj, gospodarska rast, konkurenčnost, globalizacija
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 492; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

6.
Vpliv davčne kompleksnosti na davčno skladnost in merjenje makroekonomskih učinkov stroškov davčne skladnosti
Vesna Štager, 2018, doktorska disertacija

Opis: V uvodnem delu doktorske disertacije smo opredelili raziskovalni problem doktorske disertacije, in sicer proučevanje vpliva davčne kompleksnosti na davčno skladnost. Zapisali smo cilj, to je proučitev področja davčne skladnosti s posebnim poudarkom na stroških davčne skladnosti ter empirična preveritev lastnega modela merjenja makroekonomskih učinkov stroškov davčne skladnosti. Zastavili smo osnovno tezo doktorske disertacije, in sicer, ali zmanjšanje stroškov davčne skladnosti povzroča makroekonomske učinke; v povezavi s tem smo zastavili deset hipotez. Uvodoma so predstavljeni še pričakovani izvirni znanstveni prispevki, uporabljene predpostavke in omejitve ter metode raziskovanja, uporabljene tako v teoretičnem kot empiričnem delu doktorske disertacije. V drugem poglavju smo zapisali teoretična izhodišča s področja davčne kompleksnosti v povezavi z davčno agresivnostjo in podali lastno opredelitev davčne kompleksnosti in davčne agresivnosti, pri čemer smo se oprli na znanstveno literaturo s tega področja. Predstavili smo vzroke in kazalnike davčne kompleksnosti ter podali izčrpen kvalitativni pregled dosedanjih raziskav o davčni kompleksnosti in davčni agresivnosti. V drugo poglavje doktorske disertacije smo vključili dve lastni empirični raziskavi, in sicer: raziskavo o spreminjanju davčnih predpisov primerjalno za Slovenijo, Avstrijo, Veliko Britanijo, Hrvaško, Bolgarijo, Madžarsko, Češko, Romunijo in Poljsko; raziskavo cen revizijskih storitev za Slovenijo. Pomembna nova znanstvenoraziskovalna dognanja predstavljajo tudi nove spremenljivke davčne kompleksnosti, ki smo jih prepoznali za subjekte javnega interesa, katerih delnice kotirajo na organiziranem trgu. Tretje poglavje predstavljajo teoretična izhodišča s področja davčne skladnosti, kjer smo z uporabo znanstvene literature predstavili dosedanje teorije davčne skladnosti in vrste stroškov davčne skladnosti. Dodali smo lastno opredelitev davčne skladnosti. Podali smo izčrpen kvalitativen pregled raziskav davčne skladnosti ter raziskav o merjenju stroškov davčne skladnosti, ki so osnova za izvedbo naše glavne empirične raziskave. Pregled dosedanjih znanstvenih raziskav smo razdelili v tri skupine: raziskave o merjenju stroškov davčne skladnosti; raziskave psiholoških stroškov, ki so posledica stresa in drugih dejavnikov pri doseganju davčne skladnosti; raziskave stresa v računovodstvu. V tretje poglavje doktorske disertacije smo vključili lastno empirično raziskavo o organizacijskih in osebnostnih dejavnikih stresa ter zdravstvenih težavah v povezavi s stresom, ki jih imajo davčni zavezanci pri doseganju davčne skladnosti. V okviru istega poglavja smo predstavili makroekonomske učinke davčne (ne)skladnosti. V četrtem poglavju smo predstavili obstoječe modele merjenja stroškov davčne skladnosti in njihovo uporabno vrednost ter predstavili lasten predlog merjenja makroekonomskih učinkov stroškov davčne skladnosti. Peto poglavje predstavlja predstavitev inštrumentov za povečanje davčne skladnosti, kjer navajamo: predpise in orodja Evropske komisije za povečanje davčne skladnosti; druge mednarodne predpise in orodja za povečanje davčne skladnosti; sistem ocenjevanja davčnega sistema, kaznovanje davčnih prekrškov kot inštrument za povečanje davčne skladnosti, upravljanje s tveganji davčne skladnosti in ostale inštrumente za povečanje davčne skladnosti. V peto poglavje doktorske disertacije smo vključili lastno empirično raziskavo o vrednotenju zakonodaje. V okviru istega poglavja smo predstavili še značilnosti Indeksa spoštovanja pravne države, ki se v Svetu že uporablja, ter lasten koeficient spreminjanja davčnih predpisov kot novo znanstvenoraziskovalno dognanje. Teoretičnemu delu sledi v šestem poglavju empirični del, v katerem smo predstavili raziskovalno delo. Uvodoma smo v šestem poglavju predstavili cilje raziskave, hipoteze doktorske disertacije, potek raziskave in uporabljene raziskovalne metode ter opredelili temeljne konstrukte znanstvene raziskave.
Ključne besede: davčna skladnost, davčna agresivnost, stroški davčne skladnosti, kazalniki davčne skladnosti, merjenje stroškov davčne skladnosti, gospodarska rast
Objavljeno: 27.08.2018; Ogledov: 798; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (6,93 MB)

7.
Ekonomski pomen naložb zasebnega lastniškega kapitala
Primož Gabrič, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Vlade različnih držav se pri poskusih spodbujanja gospodarske rasti večkrat poslužujejo tudi ukrepov, ki naj bi spodbudili trg tveganega kapitala. Glavni razlog za te spodbude leži v prepričanju, da tvegani kapital spodbuja inovacije in rast gospodarskih družb. Na drugi strani smo s strani sindikatov in politikov priča ostrim kritikam odkupov gospodarskih družb s pomočjo skladov zasebnega lastniškega kapitala, ki obtožujejo sklade zasebnega lastniškega kapitala zmanjševanja stroškov zaposlenih, ogrožanja delovnih mest, delovnih razmer in izobraževanja na delu. Prispevek sistematično predstavlja in analizira večji del najpomembnejših raziskav ekonomskega vpliva naložb tveganega in odkupnega kapitala (zasebnega lastniškega kapitala). Pregled in analiza empiričnih študij dokazujeta, da imajo naložbe tveganega kapitala posebno pozitiven vpliv na rast zaposlovanja, upravljanje s človeškimi viri, inovacije, zadolženost gospodarskih družb in gospodarsko rast. Prav tako ni trdnih dokazov o negativnem ekonomskem vplivu odkupnega kapitala. Nasprotno, odkupni kapital je lahko v nekaterih primerih pomemben ekonomski dejavnik za nadaljnji razvoj gospodarskih družb.
Ključne besede: tvegani kapital, zasebni lastniški kapital, zaposlovanje, človeški viri, zadolženost, gospodarska rast
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 256; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (161,20 KB)

8.
Gospodarska rast in koncept sreče v tržnih družbah
Petra Ban, 2017, diplomsko delo

Opis: Sreča je kriterij za merjenje blagostanja in bistven element kakovostnega življenja ter posledično dobrega počutja ljudi. Mikroekonomsko merilo blagostanja in individualne sreče predstavlja merjenje koristnosti. Pomemben indikator blagostanja tržnih družb predstavlja rast bruto domačega proizvoda. Paradoks sreče nam kaže, da ljudje kljub hitri gospodarski rasti in izboljšanju življenjskega standarda niso nujno srečnejši. Ko gospodarstvo doseže določeno raven dohodka, se potrebe prebivalcev namreč usmerijo k nematerialnim dejavnikom. Pri tem igrajo pomembno vlogo kompleksne kategorije vrednot, kot so na primer socialna povezanost, svoboda, varnost, mir, enakost in demokracija. V družbi je zaželena zmerna gospodarska rast, ki povečuje zadovoljstvo ljudi. Za krepitev le-te pa je potrebna ne le materialna blaginja, temveč tudi okoljska in družbena blaginja. Preplet vseh treh komponent zagotavlja stabilno in uspešno gospodarstvo, kar pa je ultimativen cilj vseh družb.
Ključne besede: sreča, zadovoljstvo z življenjem, blagostanje, dohodek, gospodarska rast.
Objavljeno: 11.12.2017; Ogledov: 681; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (717,77 KB)

9.
NEVARNOST SEKULARNE STAGNACIJE V RAZVITIH DRŽAVAH
Daniel Potrč, 2016, diplomsko delo

Opis: Po finančni krizi leta 2008 so številni ekonomisti verjeli, da si bo gospodarstvo hitro opomoglo. Toda to se ni zgodilo. V zadnjih osmih letih gospodarske napovedi zaostajajo tudi za tistimi najbolj pesimističnimi zgodnjimi pričakovanji. Te nevsakdanje razmere so številne ekonomiste spodbudile, da so ponovno začeli razmišljati o konceptu sekularne stagnacije. Teorija sekularne stagnacije je zaživela z Alvinom Hansenom v tridesetih letih minulega stoletja. Teorija opisuje razmere dolgoročne nizke gospodarske rasti in govori o tem, da v določenih okoliščinah nizke obrestne mere niso dovolj, da bi spodbudile povpraševanje. V tem diplomskem delu predstavljamo teorijo sekularne stagnacije in vzroke tega fenomena. Predstavljamo tudi nekatere novejše interpretacije te teorije. V empiričnem delu našega primerjamo teoretične ugotovitve s statističnimi podatki, da bi ugotovili, če obstaja dokaz o sekularni stagnaciji v sodobnih razvitih gospodarstvih. Diplomsko delo zaključujemo s študijo primera Japonske in njenega več kot dve desetletji dolgega boja proti stagnaciji.
Ključne besede: sekularna stagnacija, gospodarska rast, ničelna spodnja meja, agregatno povpraševanje, agregatna ponudba, Alvin Hansen, Lawrence Summers
Objavljeno: 23.03.2017; Ogledov: 724; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (4,21 MB)

10.
Koncept trajnostnega razvoja in povezava z gospodarskim razvojem
Tamara Belak, 2016, magistrsko delo

Opis: V globaliziranem svetu je merilo uspešnosti države najpogosteje gospodarska rast. Politiki in ekonomisti si v glavnem delijo prepričanje, da je doseganje gospodarske rasti ključni in skorajda edini cilj gospodarstva. Omejenost naravnih virov je pripeljala do osnovanja koncepta trajnostnega razvoja. Zmotno je prepričanje, da je trajnostni razvoj zgolj skrb za ekologijo. Marsikdaj se neupravičeno zanemarjata družbena in ekonomska komponenta koncepta. Cilj držav v prihodnosti je ustvariti harmonijo med temi tremi vidiki trajnostnega razvoja. Čeprav se soočamo s problemom merjenja in oblikovanja okvirjev trajnostnega razvoja, so države Evropske unije že razvile različne kazalce, ki usmerjajo ravnanja politike v izboljševanje kvalitete življenja. Trenutno nam merjenje trajnostnega razvoja omogočajo redki in nepopolni kazalci. Eden izmed teh je indeks okoljske uspešnosti (EPI) razvit s strani Univerze Yale. V magistrskem delu smo na podlagi podobnih študij povezav gospodarske rasti in trajnostnega razvoja definirali relevantne pojasnjevalne spremenljivke ter jih testirali v različno zastavljenih modelih. Vse tri zastavljene hipoteze smo sprejeli. Najvišjo korelacijo izkazujeta prav trajnostni razvoj in gospodarska rast, merjena kot agregatni dohodek, kar predstavlja srž našega dela. Z linearno regresijsko analizo smo dokazali, da če se agregatni dohodek poveča za 1 evro, se EPI v povprečju poveča za 0,0002 indeksni točki. Prav tako smo prikazali statistično značilno nelinearno povezavo med omenjenima spremenljivkama, kjer kakovost okolja sprva raste z gospodarsko rastjo, nato pa upada, nakar v določeni točki spet začneta sinhrono rasti. Druga spremenljivka so vladni izdatki, namenjeni za raziskave in razvoj, izraženi v odstotku BDP. Izračuni so pokazali, da se EPI poveča za 4,72 indeksnih točk, če se izdatki za raziskave in razvoj povečajo za 1 %. Nenazadnje se EPI v povprečju zmanjša za 11,69 indeksnih točk, če se indeks civilnih in političnih svoboščin poveča za 1 točko.
Ključne besede: Kazalniki trajnostnega razvoja, globalizacija, gospodarska rast, trajnostna politika, regresijska analiza, teorije gospodarskega razvoja.
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 1427; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici