1. Gospodarski kriminal in računovodjeMartina Kotnik, 2024, magistrsko delo Opis: Stopnja gospodarskega kriminala je vsako leto višja, saj se razvijajo nove tehnologije in pojavljajo številne globalne in regionalne geopolitične krize. Storilci gospodarskih kaznivih dejanj kažejo nova znanja, postajajo spretnejši v izkoriščanju priložnosti, prizadevajo več žrtev, kot kadarkoli prej ter znajo vzpostaviti večjo ''navidezno distanco'' med njimi in kriminalnimi dejanji. Računovodski poklic velja za enega najbolj zaupanja vrednih poklicev in ima ključno vlogo pri preprečevanju gospodarskih kaznivih dejanj. Kljub temu pa smo priča številnim gospodarskim prevaram, ki so jih zagrešili ravno računovodje.
V raziskavi smo preverjali kakšno vlogo imajo računovodje pri preprečevanju in odkrivanju gospodarskih kaznivih dejanj, ter ali se na znake, ki nakazujejo na možno gospodarsko kaznivo dejanje, vedno odzovejo in ga poskušajo preprečiti oz. ga prijavijo. Zanimajo nas tudi razlogi, ki vodijo računovodje v zagrešitev takšnih kaznivih dejanj, ter kako pogosto se računovodje v praksi srečujejo z različnimi oblikami le teh.
Uvodnemu delu sledi pregled literature s področja gospodarskega kriminala in teorije računovodstva, napravili pa tudi primerjalno analizo pravne ureditve gospodarskega kriminala v Sloveniji, Nemčiji in Veliki Britaniji, preverili pa smo tudi trenutno ureditev in smernice na področju pravne ureditve gospodarskega kriminala v Evropski Uniji.
V empiričnem delu smo z anketo respondente povprašali kako pogosto se pri svojem delu srečujejo z gospodarskim kriminalom in o razlogih in motivih za storitev gospodarskega kriminalnega dejanja. Z analizo rezultatov raziskave smo preverili hipoteze.
Ključne besede: Gospodarska kazniva dejanja, računovodje, pravna ureditev, forenzično računovodstvo, prevara
Objavljeno v DKUM: 04.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (3,21 MB) |
2. Odgovornost poslovodstva in revizorjev za resničnost in poštenost podatkov v letnih poročilih gospodarskih družbMarija Narat, 2017, diplomsko delo Opis: Gospodarske družbe oziroma poslovni subjekti, ki opravljajo pridobitno dejavnost, morajo zaradi javne objave Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence vsako leto oddati letno poročilo. Za slovenske gospodarske družbe je temeljni pravni vir za izdelavo letnih poročil Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). V diplomskem delu sem raziskovala, kakšna je odgovornost poslovodstva in revizorjev za resničnost in poštenost podatkov v letnih poročilih gospodarskih družb. Želela sem predstaviti zakonske podlage za pripravo letnih poročil gospodarskih družb, obvezo razkritja podatkov v letnih poročilih, zakonske določbe in načela, ki zavezujejo poslovodstvo in revizorje pri prikazu resničnih in poštenih podatkov v letnih poročilih, ter politiko predpisanih kazni za nezakonito delovanje poslovodstva in revizorjev v zvezi z resnično in pošteno predstavitvijo premoženjsko-finančnega položaja gospodarske družbe in poslovnega izida v letnih poročilih. Na začetku sem razložila, kaj je letno poročilo in kakšna sta postopek ter zakonska podlaga pri njegovi izdelavi. Podrobneje sem predstavila tudi ZGD 1, Slovenske računovodske standarde, Mednarodne standarde računovodskega poročanja, Zakon o revidiranju in Zakon o računovodstvu. Predstavila sem, kdo so uporabniki letnih poročil in kakšna je pomembnost informacij v letnih poročilih, ki so obvezni deli letnega poročila, ter katera so obvezna razkritja ter značilnosti izkazov. Raziskala sem tudi, kako je z revizijo računovodskih izkazov. Poslovodstvo in revizorji morajo dobro poznati zakonske določbe, saj kršitve zakonskih določb povzročajo uporabo primernih sankcij. Napake so lahko zavedne ali nezavedne. Vsa letna poročila mora pregledati revizor. Zato sem nadalje ugotavljala, kakšne so dolžnosti in naloge poslovodstva in revizorjev v zvezi z izkazi v letnih poročilih. Preverila sem tudi, kako je z napačnimi navedbami dejstev v letnih poročilih in kaj se zgodi, če poslovodstvo zagreši prevaro.
Ključne besede: Letno poročilo, ZGD-1, gospodarska družba, prevara, poslovodstvo, revizija.
Objavljeno v DKUM: 18.03.2020; Ogledov: 1549; Prenosov: 149
Celotno besedilo (3,65 MB) |
3. REVIZORJEVA OCENA TVEGANJA POMEMBNO NAPAČNE NAVEDBE ZARADI PREVARE V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH NA PODLAGI TRIANGULACIJE REVIZIJSKIH DOKAZOVTomaž Ličen, 2013, magistrsko delo Opis: Pojem prevare je težko opredeljiv, saj je odvisen od tega, iz katerega zornega kota prevaro opazujemo. Po standardih jih delimo na poslovodske in zaposlenske. Motive za nastanek prevare smo predstavili s trikotnikom prevar, ki razlaga, da posamezniki zagrešijo prevaro, ko so prisotni trije dejavniki: pritisk, priložnost in racionalizacija. Glavno odgovornost za preprečevanje in odkrivanje prevar nosi poslovodstvo, ki mora skrbeti za usmeritve in postopke, ki pomagajo dosegati kolikor mogoče pravilno in uspešno poslovanje. Zunanji revizor opravlja revidiranje računovodskih izkazov in storitve sorodnih dejavnosti. Revizor ni in ne more biti odgovoren za preprečevanje in odkrivanje prevar, zato obstaja možnost, da prevare ne bodo odkrite. Zaradi tega mora pridobiti sprejemljivo zagotovilo, da je celota računovodskih izkazov brez pomembno napačnih navedb zaradi prevare. Da revizor zmanjša tveganje na sprejemljivo nizko raven, takšne revizijske dokaze pridobiva iz revizijskih postopkov. Številni gospodarski škandali so vplivali na revizijsko stroko. Razvit je bil nov koncept pridobivanja in vrednotenja revizijskih dokazov, t. i. triangulacija revizijskih dokazov, s katerim se izboljša kvaliteta same revizije. Revizijski dokazi se pri tej tehniki pridobivajo iz treh temeljnih virov: Entity Business States (EBS), Management Information Intermediaries (MII) in Management Business Representations (MBR). Z raziskavo smo ugotovili, da slovenski revizorji razumejo informacije, ki jih da posamezen revizijski dokaz, vendar zatajijo v primeru, ko je uporaba takšnih informacij najbolj bistvena.
Ključne besede: gospodarska prevara, trikotnik prevar, poslovodstvo, zunanji revizor, zunanje revidiranje, pomembno napačne navedbe zaradi prevare, revizijski dokazi, gospodarski škandali, triangulacija revizijskih dokazov, raziskava
Objavljeno v DKUM: 02.09.2013; Ogledov: 2852; Prenosov: 485
Celotno besedilo (1,11 MB) |
4. PRIMERJAVA METODIKE PREISKOVANJA GOSPODARSKIH PREVAR MED GOSPODARSKIMI REVIZORJI IN POOBLAŠČENIMI PREISKOVALCIMojca Kerin, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo proučili metodiko preiskovanja prevar med gospodarskimi revizorji in metodiko preiskovanja prevar med pooblaščenimi preiskovalci in ju med seboj primerjali. Najprej smo opredelili pojem gospodarske prevare, predstavili motive zaposlencev, zaradi katerih storijo prevaro, opredelili načine odkrivanja prevar ter proučili odgovornost poslovodstva, ki jo nosi pri preprečevanju in odkrivanju prevar. V nadaljevanju smo proučili metodike dela notranjih, zunanjih in državnih revizorjev pri preiskovanju prevar. Znotraj tega smo predstavili njihovo odgovornost in strokovna pravila, ki jih morajo pri preiskovanju spoštovati ter na praktičnem primeru prikazali preiskovanje prevare notranjega revizorja in ga analizirali. V naslednjem poglavju smo proučili metodiko dela pooblaščenih preiskovalcev. V sklopu tega poglavja smo predstavili značilnosti forenzične revizije in znanja ter veščine, ki jih mora pooblaščeni preiskovalec pridobiti oziroma imeti za uspešno in učinkovito opravljanje svojega dela. Na koncu tega poglavja pa smo prav tako na praktičnem primeru prikazali preiskovanje prevare pooblaščenega preiskovalca in ga analizirali. Nazadnje pa smo proučevane metodike med seboj primerjali po teoretični in praktični plati ter med njimi poiskali bistvene razlike.
Ključne besede: državni revizor, gospodarska prevara, metodika preiskovanja, notranja kontrola, notranji revizor, pooblaščeni preiskovalec prevar, poslovodstvo, prevarant, tveganje prevar, zunanji revizor, zunanje revidiranje, notranje revidiranje, državno revidiranje
Objavljeno v DKUM: 16.09.2010; Ogledov: 3100; Prenosov: 391
Celotno besedilo (1,15 MB) |
