| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 143
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv COVID-19 krize na poslovanje farmacevtskih družb
Timotej Bobič, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali vpliv COVID-19 krize na poslovanje največjih farmacevtskih družb v letu 2020. Na podlagi letnih računovodskih izkazov, ki so javno dostopni v letnih ali finančnih poročilih proučevanih družb, smo analizirali razlike v poslovanju farmacevtskih družb v letu 2020 v primerjavi z obdobjem zadnjih treh let pred krizo. Na podlagi ugotovljenih razlik v poslovanju družb smo ugotavljali možen vpliv COVID-19 krize na farmacevtske družbe in na farmacevtsko industrijo. V prvem delu smo opredelili epidemijo COVID-19 in nastalo ekonomsko-gospodarsko krizo. Na podlagi makroekonomskih pokazateljev smo ugotovili vpliv COVID-19 krize na svetovno gospodarstvo. S pomočjo literature smo opredelili farmacevtski sektor, ugotovili njegove ključne značilnosti in predstavili morebitne vplive gospodarske krize nanj. V drugem delu smo najprej predstavili osem proučevanih družb in njihovo poslovanje v proučevanem obdobju. Na podlagi preoblikovanih in prečiščenih računovodskih izkazov smo analizirali premoženjsko finančni položaj in poslovno uspešnost, učinkovitost ter gospodarnost poslovanja izbranih farmacevtskih družb v opazovanem obdobju. Proučili smo morebitne razlike med izračunanimi kazalci in kazalniki poslovanja v času krize v letu 2020 in pred njo. Ugotovili smo, da se vpliv COVID-19 krize v večini proučevanih farmacevtskih družb v letu 2020 kaže predvsem v nižjih prodajnih in splošnih stroških, zmanjšanju ali nižji rasti prihodkov od prodaje in v povečanju kratkoročnih sredstev oziroma zalog.
Ključne besede: farmacevtska industrija, COVID-19 kriza, analiza računovodskih izkazov, uspešnost poslovanja, ekonomsko-gospodarska kriza
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 373; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (5,50 MB)

2.
Vpliv Covid-19 na poslovanje letalskih družb in primerjava z globalno gospodarsko krizo
Matej Tamše, 2022, diplomsko delo

Opis: Covid-19 je prišel nenadoma in za vedno pustil svoj pečat v naši zgodovini. Nihče ni čutil njegovega vpliva bolj kot letalski sektor. Potovanje je bilo prepovedano, saj so bile prisotne razne omejitve in t. i. lockdowni letališč. Tako so se letalske družbe morale odzvati takoj, da so zagotovile svoj obstoj. V tej diplomski nalogi smo prikazali vpliv covida-19 na poslovanje letalskih družb. Naredili smo tudi primerjavo z globalno gospodarsko krizo, da smo videli, kako so se letalske družbe odzvale takrat. Omejili smo se na tri letalske družbe: Lufthansa, Finnair in Air France. Te tri smo izbrali zato, da vidimo celotno sliko evropskega letalskega sektorja.
Ključne besede: Covid-19, gospodarska kriza, letalske družbe, Lufthansa, Air France, Finnair
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 419; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (836,24 KB)

3.
Vladni izdatki in gospodarska rast v državah evroobmočja in odziv na koronavirusno krizo
Helena Cenc, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu ugotavljamo vpliv vladnih izdatkov na gospodarsko rast. Najprej teoretično preučimo vlogo fiskalne politike, predvsem pri odpravljanju tržnih napak in kako se je vloga fiskalne politike spreminjala skozi čas. S pregledom empiričnih študij sklepamo, da so raziskovalci v večini primerov ugotovili negativno povezavo med vladnimi izdatki in gospodarsko rastjo. Seznanimo se tudi z ocenami multiplikatorja vladnih izdatkov in ugotovimo, da se ta spreminja glede na fazo gospodarskega cikla. Naš model preverjamo na državah evroobmočja, za obdobje med letoma 1995 in 2020. Ugotovimo, da vladni izdatki negativno vplivajo na gospodarsko rast, natančneje, če se delež vladnih izdatkov v BDP poveča za 1 %, se rast BDP na prebivalca zmanjša za 0,509 %. V drugem sklopu magistrskega dela analiziramo kakšno vlogo so odigrali vladni izdatki pri omilitvi gospodarskih posledic, ki jih je povzročila epidemija covid-19. Ugotovimo, da je mogoče zaznati pozitivno povezavo med velikostjo fiskalnih pomoči in strogostjo zaprtja gospodarstev. Ugotovimo tudi, da so se paketi fiskalnih pomoči, ki so zajemali neposredne transferje, davčne olajšave ter garancijske sheme in posojila, razlikovali tako po strukturi kot tudi velikosti med državami evroobmočja.
Ključne besede: vladni izdatki, gospodarska rast, koronavirusna kriza, evroobmočje
Objavljeno v DKUM: 01.02.2022; Ogledov: 748; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

4.
Primerjalna analiza gospodarskih gibanj izbranih držav članic evropske unije
Benjamin Topolko, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava gospodarska gibanja osmih držav članic, ki so v Evropsko unijo (EU) vstopile v letu 2004. Slovenija, Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska, Estonija, Litva in Latvija so po osamosvojitvi oziroma prehodu iz centralno-planskega v tržno gospodarstvo v 90. letih prejšnjega stoletja stremele k vstopu v evropsko integracijo. Zato magistrsko delo v teoretičnem delu obravnava teorijo integracij s poudarkom na nastanku, razvoju in širitvah Evropske unije. EU je svojo največjo širitev izpeljala v letu 2004, ko se je integraciji pridružilo 10 novih članic. Podrobneje obravnavamo tudi skupni trg in kohezijsko politiko Evropske unije. Nekatere izmed analiziranih držav so v času članstva v EU prevzele tudi skupno valuto evro, zato v teoretičnem delu pozornost posvečamo tudi pogojem vstopa v evroobmočje, Evropski centralni banki in teoriji optimalnega valutnega območja. Vse države so v letu 2008 občutile finančno krizo, ki je sicer nastala v ZDA, a je močno vplivala tudi na gospodarska gibanja v evropskih državah. Zato se v magistrskem delu posebej posvečamo tudi razvoju te finančne krize v Evropi. V analizi gospodarskih gibanj izbranih osmih držav uporabljamo kazalnike bruto domačega proizvoda, bruto naložb, brezposelnosti, cenovnih gibanj, plačnih gibanj ter izvoza in uvoza blaga. Ob tem razlagamo vsak kazalnik in pomen njegovega analiziranja Podatke o gospodarskih gibanjih črpamo iz publikacij Evropske komisije in statistične baze podatkov Eurostat. V magistrskem delu predstavljamo ključne podatke osmih obravnavanih držav, podrobneje pa se posvečamo njihovim gospodarskim gibanjem v obdobju med leti 2004 in 2019. Izbrane kazalnike gospodarskih gibanj obravnavanih držav primerjamo s podatki o gospodarskih gibanjih, ki so v tem obdobju veljali za celotno Evropsko unijo. Upoštevamo letne stopnje brezposelnosti in letne stopnje inflacije, pri ostalih kazalnikih pa letne stopnje rasti. Nadaljujemo s predstavitvijo ključnih spoznanj analize podatkov gospodarskih gibanj, kjer največ pozornosti posvečamo bruto domačemu proizvodu na prebivalca v izbranih državah v primerjavi s povprečjem držav članic Evropske unije. Približevanje obravnavanih držav evropskemu povprečju po posameznih kazalnikih predstavljamo s tabelami, grafi in podrobnimi analizami podatkov. V nadaljevanju magistrskega dela podrobneje primerjamo izbrane kazalnike obravnavanih držav v prvih letih po vstopu v Evropsko unijo do finančne krize leta 2008. Pri analizi teh podatkov primerjamo Slovenijo z ostalimi sedmimi državami. Uporabljamo zbrane podatke o gospodarskih gibanjih in lastne izračune. Posvečamo se tudi vplivu finančne krize na izbrane kazalnike gospodarskih gibanj obravnavanih držav. Tudi tukaj je poudarek na primerjavi Slovenije z ostalimi državami v obdobju od leta 2008 do 2014. V ta namen uporabljamo zbrane podatke o gospodarskih gibanjih in lastne izračune. Posebno pozornost namenjamo tudi letu 2009, kjer ugotavljamo ali je članstvo v evroobmočju pomenilo tudi večje negativne trende rasti izbranih gospodarskih gibanj. V nadaljevanju ugotavljamo ali so vse obravnavane države v zadnjih treh letih opazovanega obdobja (2017 – 2019) dosegale pozitivne trende gospodarskih gibanj. Obravnavi hipotez posvečamo celotno poglavje, v katerem analiziramo ugotovitve predhodnih poglavij. V sklepu magistrskega dela povzemamo ugotovitve naše raziskave in podajamo predloge za nadaljnje raziskovanje tega področja. Ob tem kritično razmišljamo in skušamo najti dejavnike rezultatov naše raziskave. V zaključku magistrskega dela se dotaknemo tudi prihodnosti in razpravljamo o trenutnih in prihodnjih izzivih Evropske unije in Slovenije.
Ključne besede: gospodarska gibanja, Evropska unija, evroobmočje, finančna kriza 2008, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 15.04.2021; Ogledov: 1303; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (5,34 MB)

5.
Neposredne naložbe slovenskih podjetij v tujini, dejavniki in pričakovan vpliv gospodarske krize, povzročene s covidom-19
Kaja Vrbnjak, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje dejavnike neposrednih tujih investicij in vpliv gospodarske krize, povzročene s covidom-19, na ekonomske kazalce ter strukturo slovenskih neposrednih investicij v tujini. Osrednji namen magistrskega dela je bila izvedba raziskave o vplivu gospodarske krize, povzročene s covidom-19, na NTI in primerjava pomembnosti dejavnikov neposrednega investiranja slovenskih podjetij v tujino pred in po nastopu gospodarske krize. V teoretičnem delu so na podlagi pregleda obstoječe literature predstavljeni pojmi internacionalizacija, neposredne tuje investicije (NTI) ter oblike in dejavniki NTI. Prav tako smo predstavili epidemijo covid-19 in njen vpliv na gospodarsko rast v Sloveniji, v državah EU in drugih. Predstavili smo sprejete ukrepe Evropske komisije za omejitev posledic epidemije ter vpliv gospodarske krize na mednarodno trgovino in NTI v razvitih in nerazvitih državah. V okviru empiričnega dela smo podatkovno prikazali obseg slovenskih neposrednih tujih investicij v zadnjih desetih letih, strukturo slovenskih NTI po državah prejemnicah, dejavnostih. V empiričnem delu magistrske naloge smo s spletnim anketnim vprašalnikom preverjali vpliv epidemije covida-19 na neposredno investiranje anketiranih podjetij v tujini. Raziskovali smo razliko v pomembnosti dejavnikov in ovir pri neposrednem investiranju podjetij pred in po nastopu gospodarske krize, povzročene s covidom-19. Ugotovili smo, da se je pomembnost dejavnika rast tujega trga, torej potencialnega trga, kjer bodo anketirana podjetja ustanovila nove podružnice oziroma kamor bodo neposredno investirala po nastopu gospodarske krize, povečala. Pomembnost ovire plačilna nedisciplina v državi prejemnici investicij se je pri neposrednem investiranju anketiranih podjetij v tujino po nastopu gospodarske krize povečala. Nadalje smo ugotovili, da se pomembnost ovire pomanjkanje znanja in informacij pri investiranju anketiranih podjetij v tujini po nastopu gospodarske krize ne razlikuje glede na velikost njihovega matičnega podjetja. Rezultati analize so pokazali, da bo prisotnost slovenskih podjetij na tujem trgu v obliki neposredne investicije po nastopu gospodarske krize pomembnejša, kot je bila pred krizo. Raziskava kaže, da bo zaradi gospodarske krize poslovanje anketiranih podjetij (neposredne tuje naložbe) v tujini bolj prizadeto kot poslovanje domačega podjetja. Nadalje smo ugotovili, da bo 50 % anketiranih podjetij po nastopu gospodarske krize svoje neposredne naložbe v tujini ohranilo na obstoječi ravni, 29 % anketiranih podjetij pa bo neposredno naložbo v tujini zmanjšalo ali pa se umaknilo iz trga. Le majhen delež anketiranih podjetij (21 %) bo svoje neposredne naložbe v tujini po sedanji gospodarski krizi povečalo.
Ključne besede: neposredne tuje investicije, dejavniki NTI, gospodarska kriza, sprejeti ukrepi, covid-19.
Objavljeno v DKUM: 09.02.2021; Ogledov: 1164; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

6.
Nestandardni instrumenti denarne politike v finančni krizi in učinki
Sebastijan Farkaš, 2019, diplomsko delo

Opis: Od svetovne finančne krize leta 2008 so centralne banke po vsem svetu izvajale številne nekonvencionalne denarne politike, da bi preprečile kreditni krč, spodbudile skupno povpraševanje in povečale inflacijo. V evroobmočju so to vključevale zagotavljanje likvidnosti s ponudbami za popolno dodelitev fiksne obrestne mere, podaljševanje ročnosti kreditnih poslov centralne banke, širši nabor upravičenih zavarovanj, obsežni programi nakupa sredstev javnega in zasebnega sektorja, negativne obresti stopnje in smernice za naprej. Večja gospodarstva kot so Združene države Amerike, Evropska Unija, Japonska, Združeno Kraljestvo, so posredovale s podobnimi vendar različnimi ukrepi, ki so imeli različne učinke na njihovo gospodarsko rast, inflacijo in zaposlenost.
Ključne besede: Monetarna politika, finančna kriza, instrumenti monetarne politike, nestandardni ukrepi, ECB, inflacija, gospodarska rast, BDP.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2019; Ogledov: 1241; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (554,68 KB)

7.
Sodobni izzivi pravnega varstva znanstvenih del : med avtorskopravnim monopolom in samoregulacijo v znanosti
Katarina Krapež, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Glavni vodili vzpostavitve avtorskopravnega sistema, ki se nista spremenili vse od povojev avtorskega prava v začetku 18. stoletja, sta spodbuditi učenje in širiti znanje. V prispevku so identificirani trije pojavi, ki so v preteklem desetletju povzročili obrate v nekaterih temeljnih paradigmah, vezanih na avtorskopravno varstvo znanstvenih del. Analiza sodobnih trendov vodi do sklepa, da motivacija za ustvarjanje v znanosti vse manj izhaja iz koristi, ki jih avtorju (znanstveniku ali raziskovalcu) prinaša avtorskopravni monopol in da so to spodbudo v veliki meri nadomestili samoregulacijski sistemi znotraj institucionalne znanosti. Tak razvoj posredno postavlja pod vprašaj teoretično utemeljitev potrebe po avtorskopravnem varstvu znanstvenih del.
Ključne besede: znanstveno raziskovanje, raziskovalno delo, avtorsko pravo, avtorske pravice, znanstvenan dela, digitalizacija, globalizacija znanosti, svetovna gospodarska kriza, samoregulacija v znanosti
Objavljeno v DKUM: 02.08.2018; Ogledov: 919; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (468,59 KB)

8.
Primerjalna analiza bančnega sistema in poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem prostoru
Larisa Ferletič, 2018, magistrsko delo

Opis: Banke imajo danes vodilno vlogo pri zagotavljanju finančnega posredništva in finančne stabilnosti na geografskem območju, ki ga pokrivajo. Skupnost bank pri tem oblikuje bančni sistem, ki predstavlja bančno organizacijo v gospodarskem sistemu države. Izhodiščna vloga bank je jasna – hranjenje prihrankov in njihovo posojanje. S servisiranjem strank te pokrivajo stroške poslovanja ter zagotavljajo dobičke. Zaradi vse močnejše konkurence, regulatornih ukrepov in lažjega prehajanja komitentov med bančnimi subjekti pa je pokrivanje stroškov ter zagotavljanje donosnosti vse težje. Evropski bančni sistemi so v preteklosti doživljali številne spremembe, ki so obsegale sanacijo in privatizacijo, prelomnico v delovanju pa je predstavljala finančna in gospodarska kriza pred slabim desetletjem. Ta je povzročila kolaps finančnega sistema ter ohromila številna evropska gospodarstva. Nepravilnosti, pomanjkanje transparentnosti, nezadostni poslovni modeli in regulacija ter pomanjkljivo upravljanje s tveganji so tekom krize imeli velik negativni vpliv na poslovanje bank doma in na ravni Evropske unije. Upad gospodarske aktivnosti in porast neplačevanja s strani dolžnikov sta v bankah izrazito povečala izpostavljenost kreditnemu tveganju, posledično nastale nedonosne terjatve pa so privedle do velikih bančnih izgub in zahtev po ukrepih za vzpostavitev finančne stabilnosti. Ti se izvajajo ob konsolidaciji bančnega sistema in izboljšujejo finančni položaj bank doma in v evropskem prostoru, okreva tudi makroekonomsko okolje. Regulatorji Evrosistema so ob tem usmerjeni v pospešitev finančne stabilnosti, ki igra ključno vlogo pri ohranjanju monetarne politike posamezne države. Magistrsko delo predstavlja primerjalno analizo slovenskega bančnega sistema in poslovanje največje in hkrati državne banke v Republiki Sloveniji, Nove Ljubljanske banke d. d., s hrvaškim bančnim sistemom in poslovanjem največje zasebne banke v Republiki Hrvaški, to je Zagrebške banke d. d., od 2005. do 2016. leta. S primerjalno analizo bančnega sistema Slovenije in Hrvaške spoznamo temeljne značilnosti poslovanja poslovnih in državnih bank. Pri konkretiziranju problema se osredotočamo na primerjavo poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem bančnem prostoru preko izbranih finančnih kazalnikov in kazalnikov tveganja, kjer je vseskozi poudarek na poslovanju obeh bank pred krizo, v času krize in po njej. V zaključku magistrsko delo razkriva, da je hrvaški bančni sistem v proučevanem obdobju učinkovitejši in uspešnejši od slovenskega, kar je bilo izmerjeno z osnovnimi finančnimi kazalniki in izbranimi podatki izkaza poslovnega izida ter izkaza finančnega položaja. Z analizo makroekonomskih kazalnikov bruto domačega proizvoda, inflacije, javnofinančnega primanjkljaja/presežka, javnega dolga in stopnje brezposelnosti smo ugotovili, da je makroekonomsko okolje pomemben del bančnega sistema. Z zastavljenimi hipotezami smo odgovorili na raziskovalno vprašanje, ali je Zagrebška banka d. d. v obdobju od 2005 do 2016 izkazovala boljše poslovanje kot Nova Ljubljanska banka d. d. z vidika štirih osnovnih kazalnikov uspešnosti, to je donosa na lastniški kapital – ROE, donosa na sredstva – ROA, neto obrestne marže in razmerja med stroški in neto prihodki, kar smo tudi potrdili. Pri analizi smo se osredotočili na primerjavo povprečnih vrednosti kazalnikov in analizo časovnih vrst na podlagi trenda gibanja teh kazalnikov. Z analizo kazalnikov tveganja smo ugotovili, da izkazujeta obe banki visoko kreditno izpostavljenost, ki jo kaže zlasti visok delež slabih posojil, medtem ko likvidnostno tveganje in izpostavljenost tržnim tveganjem ostajata nizki. V zaključku ugotovimo, da je Zagrebška banka d. d., ki je kot članica Skupine UniCredit pretežno v tujem lastništvu, skozi dvanajstletno obdobje proučevanja poslovanja uspešnejša v finančnih rezultatih kot Nova Ljubljanska banka d. d., ki je v 100-odstotnem državnem lastništvu, kar ji tudi v prihodnje zagotavlja poslovno stabilnost.
Ključne besede: banke, bančništvo, bančni sistem, NLB, analiza poslovanja bank, kapitalska ustreznost, finančni kazalniki uspešnosti poslovanja, bonitetna ocena, tveganja v bankah, finančna in gospodarska kriza, finančna stabilnost, dokapitalizacija bank, Basel III, ECB
Objavljeno v DKUM: 14.06.2018; Ogledov: 1468; Prenosov: 531
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

9.
Vpliv gospodarske krize na produktivnost gradbenega sektorja v Sloveniji: Ekonometrična analiza
Aleksander Krajcer, 2017, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta smo s pomočjo ekonometričnih modelov skušali prikazati vpliv, ki ga je gospodarska kriza 2008 imela na produktivnost slovenskega gradbenega sektorja. V letih pred krizo je ta rasel po zavidljivih, morda celo previsokih stopnjah, s podobno intenzivnostjo pa je nato ta rast tudi upadla. V prvem delu smo postavili teoretično izhodišče o krizah in o gradbeništvu ter o njuni prepletenosti, v drugem delu pa bomo s pomočjo enostavnih regresijskih modelov skušali kvantificirati vpliv gospodarske krize na produktivnost dela v gradbenem sektorju. Produktivnost dela smo izbrali, ker je s strani OECD priporočana kot dobra mera za uspešnost gospodarstva ali sektorja, hkrati pa zaradi pomanjkanja četrtletnih podatkov o obsegu kapitala v sektorju nismo mogli analizirati modela multifaktorske produktivnosti. Pri analizi smo kot odvisno spremenljivko uporabili dodano vrednost gradbenega sektorja, kot neodvisno spremenljivko pa število opravljenih delovnih ur v sektorju. Vse podatke smo pridobili s spletne baze Eurostat, ki deluje pod okriljem Evropske komisije. Ocenili smo ekonometrični model za celotno obdobje (2000 – 2015) ter za dve podobdobji – pred in po nastopu krize. Ugotovili smo, da je njen vpliv nezanemarljiv, saj je padec produktivnosti dela velik – upadel je na približno 30% vrednosti pred krizo.
Ključne besede: gradbeništvo, Slovenija, gospodarska kriza, ekonometrija
Objavljeno v DKUM: 14.12.2017; Ogledov: 1538; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

10.
PROBLEM FINANCIRANJA BOLNIŠNIC V ČASU FINANČNE IN EKONOMSKE KRIZE - VPLIVI NA POSLOVANJE SPLOŠNE BOLNIŠNICE X
Lara Veršnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Učinkovita in stabilna zdravstvena oskrba je za ljudi zelo pomembna, saj v primeru neučinkovitega delovanja bolnišnic nastajajo dolge čakalne dobe, kar pri bolnikih povzroča nezadovoljstvo. Za učinkovito delovanje bolnišnic pa je seveda potrebnih veliko virov financiranja, da je delo kakovostno opravljeno. Ravno financiranje pa je v današnjih časih ekonomske in gospodarske krize največji problem, saj denarja primanjkuje na vseh gospodarskih področjih – tudi v zdravstvu. Zato se bom v diplomski nalogi osredotočila na probleme, ki jih predstavlja vedno bolj okrnjen finančni proračun ter kakšen je negativen vpliv na poslovanje bolnišnic, ki ga je povzročilo sprejetje zakonov kot sta ZUJF in Kolektivna pogodba. Naredila bom tudi pregled modelov plačevanja, ki so se v našem zdravstvu zvrstili skozi zgodovino Slovenije. Glede na ugotovljene splošne podatke o bolnišnicah se bom še dodatno osredotočila kakšne so posledice varčevanja v Splošni bolnišnici X. To bom ugotovila s kazalniki uspešnosti poslovanja v času pred krizo in v času krize.
Ključne besede: financiranje bolnišnic, zdravstveno zavarovanje, poslovanje bolnišnic, finančna in gospodarska kriza
Objavljeno v DKUM: 26.05.2017; Ogledov: 1043; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici