| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 140
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjalna analiza gospodarskih gibanj izbranih držav članic evropske unije
Benjamin Topolko, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava gospodarska gibanja osmih držav članic, ki so v Evropsko unijo (EU) vstopile v letu 2004. Slovenija, Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska, Estonija, Litva in Latvija so po osamosvojitvi oziroma prehodu iz centralno-planskega v tržno gospodarstvo v 90. letih prejšnjega stoletja stremele k vstopu v evropsko integracijo. Zato magistrsko delo v teoretičnem delu obravnava teorijo integracij s poudarkom na nastanku, razvoju in širitvah Evropske unije. EU je svojo največjo širitev izpeljala v letu 2004, ko se je integraciji pridružilo 10 novih članic. Podrobneje obravnavamo tudi skupni trg in kohezijsko politiko Evropske unije. Nekatere izmed analiziranih držav so v času članstva v EU prevzele tudi skupno valuto evro, zato v teoretičnem delu pozornost posvečamo tudi pogojem vstopa v evroobmočje, Evropski centralni banki in teoriji optimalnega valutnega območja. Vse države so v letu 2008 občutile finančno krizo, ki je sicer nastala v ZDA, a je močno vplivala tudi na gospodarska gibanja v evropskih državah. Zato se v magistrskem delu posebej posvečamo tudi razvoju te finančne krize v Evropi. V analizi gospodarskih gibanj izbranih osmih držav uporabljamo kazalnike bruto domačega proizvoda, bruto naložb, brezposelnosti, cenovnih gibanj, plačnih gibanj ter izvoza in uvoza blaga. Ob tem razlagamo vsak kazalnik in pomen njegovega analiziranja Podatke o gospodarskih gibanjih črpamo iz publikacij Evropske komisije in statistične baze podatkov Eurostat. V magistrskem delu predstavljamo ključne podatke osmih obravnavanih držav, podrobneje pa se posvečamo njihovim gospodarskim gibanjem v obdobju med leti 2004 in 2019. Izbrane kazalnike gospodarskih gibanj obravnavanih držav primerjamo s podatki o gospodarskih gibanjih, ki so v tem obdobju veljali za celotno Evropsko unijo. Upoštevamo letne stopnje brezposelnosti in letne stopnje inflacije, pri ostalih kazalnikih pa letne stopnje rasti. Nadaljujemo s predstavitvijo ključnih spoznanj analize podatkov gospodarskih gibanj, kjer največ pozornosti posvečamo bruto domačemu proizvodu na prebivalca v izbranih državah v primerjavi s povprečjem držav članic Evropske unije. Približevanje obravnavanih držav evropskemu povprečju po posameznih kazalnikih predstavljamo s tabelami, grafi in podrobnimi analizami podatkov. V nadaljevanju magistrskega dela podrobneje primerjamo izbrane kazalnike obravnavanih držav v prvih letih po vstopu v Evropsko unijo do finančne krize leta 2008. Pri analizi teh podatkov primerjamo Slovenijo z ostalimi sedmimi državami. Uporabljamo zbrane podatke o gospodarskih gibanjih in lastne izračune. Posvečamo se tudi vplivu finančne krize na izbrane kazalnike gospodarskih gibanj obravnavanih držav. Tudi tukaj je poudarek na primerjavi Slovenije z ostalimi državami v obdobju od leta 2008 do 2014. V ta namen uporabljamo zbrane podatke o gospodarskih gibanjih in lastne izračune. Posebno pozornost namenjamo tudi letu 2009, kjer ugotavljamo ali je članstvo v evroobmočju pomenilo tudi večje negativne trende rasti izbranih gospodarskih gibanj. V nadaljevanju ugotavljamo ali so vse obravnavane države v zadnjih treh letih opazovanega obdobja (2017 – 2019) dosegale pozitivne trende gospodarskih gibanj. Obravnavi hipotez posvečamo celotno poglavje, v katerem analiziramo ugotovitve predhodnih poglavij. V sklepu magistrskega dela povzemamo ugotovitve naše raziskave in podajamo predloge za nadaljnje raziskovanje tega področja. Ob tem kritično razmišljamo in skušamo najti dejavnike rezultatov naše raziskave. V zaključku magistrskega dela se dotaknemo tudi prihodnosti in razpravljamo o trenutnih in prihodnjih izzivih Evropske unije in Slovenije.
Ključne besede: gospodarska gibanja, Evropska unija, evroobmočje, finančna kriza 2008, Slovenija.
Objavljeno: 15.04.2021; Ogledov: 239; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (5,34 MB)

2.
Neposredne naložbe slovenskih podjetij v tujini, dejavniki in pričakovan vpliv gospodarske krize, povzročene s covidom-19
Kaja Vrbnjak, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje dejavnike neposrednih tujih investicij in vpliv gospodarske krize, povzročene s covidom-19, na ekonomske kazalce ter strukturo slovenskih neposrednih investicij v tujini. Osrednji namen magistrskega dela je bila izvedba raziskave o vplivu gospodarske krize, povzročene s covidom-19, na NTI in primerjava pomembnosti dejavnikov neposrednega investiranja slovenskih podjetij v tujino pred in po nastopu gospodarske krize. V teoretičnem delu so na podlagi pregleda obstoječe literature predstavljeni pojmi internacionalizacija, neposredne tuje investicije (NTI) ter oblike in dejavniki NTI. Prav tako smo predstavili epidemijo covid-19 in njen vpliv na gospodarsko rast v Sloveniji, v državah EU in drugih. Predstavili smo sprejete ukrepe Evropske komisije za omejitev posledic epidemije ter vpliv gospodarske krize na mednarodno trgovino in NTI v razvitih in nerazvitih državah. V okviru empiričnega dela smo podatkovno prikazali obseg slovenskih neposrednih tujih investicij v zadnjih desetih letih, strukturo slovenskih NTI po državah prejemnicah, dejavnostih. V empiričnem delu magistrske naloge smo s spletnim anketnim vprašalnikom preverjali vpliv epidemije covida-19 na neposredno investiranje anketiranih podjetij v tujini. Raziskovali smo razliko v pomembnosti dejavnikov in ovir pri neposrednem investiranju podjetij pred in po nastopu gospodarske krize, povzročene s covidom-19. Ugotovili smo, da se je pomembnost dejavnika rast tujega trga, torej potencialnega trga, kjer bodo anketirana podjetja ustanovila nove podružnice oziroma kamor bodo neposredno investirala po nastopu gospodarske krize, povečala. Pomembnost ovire plačilna nedisciplina v državi prejemnici investicij se je pri neposrednem investiranju anketiranih podjetij v tujino po nastopu gospodarske krize povečala. Nadalje smo ugotovili, da se pomembnost ovire pomanjkanje znanja in informacij pri investiranju anketiranih podjetij v tujini po nastopu gospodarske krize ne razlikuje glede na velikost njihovega matičnega podjetja. Rezultati analize so pokazali, da bo prisotnost slovenskih podjetij na tujem trgu v obliki neposredne investicije po nastopu gospodarske krize pomembnejša, kot je bila pred krizo. Raziskava kaže, da bo zaradi gospodarske krize poslovanje anketiranih podjetij (neposredne tuje naložbe) v tujini bolj prizadeto kot poslovanje domačega podjetja. Nadalje smo ugotovili, da bo 50 % anketiranih podjetij po nastopu gospodarske krize svoje neposredne naložbe v tujini ohranilo na obstoječi ravni, 29 % anketiranih podjetij pa bo neposredno naložbo v tujini zmanjšalo ali pa se umaknilo iz trga. Le majhen delež anketiranih podjetij (21 %) bo svoje neposredne naložbe v tujini po sedanji gospodarski krizi povečalo.
Ključne besede: neposredne tuje investicije, dejavniki NTI, gospodarska kriza, sprejeti ukrepi, covid-19.
Objavljeno: 09.02.2021; Ogledov: 310; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

3.
Nestandardni instrumenti denarne politike v finančni krizi in učinki
Sebastijan Farkaš, 2019, diplomsko delo

Opis: Od svetovne finančne krize leta 2008 so centralne banke po vsem svetu izvajale številne nekonvencionalne denarne politike, da bi preprečile kreditni krč, spodbudile skupno povpraševanje in povečale inflacijo. V evroobmočju so to vključevale zagotavljanje likvidnosti s ponudbami za popolno dodelitev fiksne obrestne mere, podaljševanje ročnosti kreditnih poslov centralne banke, širši nabor upravičenih zavarovanj, obsežni programi nakupa sredstev javnega in zasebnega sektorja, negativne obresti stopnje in smernice za naprej. Večja gospodarstva kot so Združene države Amerike, Evropska Unija, Japonska, Združeno Kraljestvo, so posredovale s podobnimi vendar različnimi ukrepi, ki so imeli različne učinke na njihovo gospodarsko rast, inflacijo in zaposlenost.
Ključne besede: Monetarna politika, finančna kriza, instrumenti monetarne politike, nestandardni ukrepi, ECB, inflacija, gospodarska rast, BDP.
Objavljeno: 13.12.2019; Ogledov: 511; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (554,68 KB)

4.
Sodobni izzivi pravnega varstva znanstvenih del
Katarina Krapež, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Glavni vodili vzpostavitve avtorskopravnega sistema, ki se nista spremenili vse od povojev avtorskega prava v začetku 18. stoletja, sta spodbuditi učenje in širiti znanje. V prispevku so identificirani trije pojavi, ki so v preteklem desetletju povzročili obrate v nekaterih temeljnih paradigmah, vezanih na avtorskopravno varstvo znanstvenih del. Analiza sodobnih trendov vodi do sklepa, da motivacija za ustvarjanje v znanosti vse manj izhaja iz koristi, ki jih avtorju (znanstveniku ali raziskovalcu) prinaša avtorskopravni monopol in da so to spodbudo v veliki meri nadomestili samoregulacijski sistemi znotraj institucionalne znanosti. Tak razvoj posredno postavlja pod vprašaj teoretično utemeljitev potrebe po avtorskopravnem varstvu znanstvenih del.
Ključne besede: znanstveno raziskovanje, raziskovalno delo, avtorsko pravo, avtorske pravice, znanstvenan dela, digitalizacija, globalizacija znanosti, svetovna gospodarska kriza, samoregulacija v znanosti
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 349; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (468,59 KB)

5.
Primerjalna analiza bančnega sistema in poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem prostoru
Larisa Ferletič, 2018, magistrsko delo

Opis: Banke imajo danes vodilno vlogo pri zagotavljanju finančnega posredništva in finančne stabilnosti na geografskem območju, ki ga pokrivajo. Skupnost bank pri tem oblikuje bančni sistem, ki predstavlja bančno organizacijo v gospodarskem sistemu države. Izhodiščna vloga bank je jasna – hranjenje prihrankov in njihovo posojanje. S servisiranjem strank te pokrivajo stroške poslovanja ter zagotavljajo dobičke. Zaradi vse močnejše konkurence, regulatornih ukrepov in lažjega prehajanja komitentov med bančnimi subjekti pa je pokrivanje stroškov ter zagotavljanje donosnosti vse težje. Evropski bančni sistemi so v preteklosti doživljali številne spremembe, ki so obsegale sanacijo in privatizacijo, prelomnico v delovanju pa je predstavljala finančna in gospodarska kriza pred slabim desetletjem. Ta je povzročila kolaps finančnega sistema ter ohromila številna evropska gospodarstva. Nepravilnosti, pomanjkanje transparentnosti, nezadostni poslovni modeli in regulacija ter pomanjkljivo upravljanje s tveganji so tekom krize imeli velik negativni vpliv na poslovanje bank doma in na ravni Evropske unije. Upad gospodarske aktivnosti in porast neplačevanja s strani dolžnikov sta v bankah izrazito povečala izpostavljenost kreditnemu tveganju, posledično nastale nedonosne terjatve pa so privedle do velikih bančnih izgub in zahtev po ukrepih za vzpostavitev finančne stabilnosti. Ti se izvajajo ob konsolidaciji bančnega sistema in izboljšujejo finančni položaj bank doma in v evropskem prostoru, okreva tudi makroekonomsko okolje. Regulatorji Evrosistema so ob tem usmerjeni v pospešitev finančne stabilnosti, ki igra ključno vlogo pri ohranjanju monetarne politike posamezne države. Magistrsko delo predstavlja primerjalno analizo slovenskega bančnega sistema in poslovanje največje in hkrati državne banke v Republiki Sloveniji, Nove Ljubljanske banke d. d., s hrvaškim bančnim sistemom in poslovanjem največje zasebne banke v Republiki Hrvaški, to je Zagrebške banke d. d., od 2005. do 2016. leta. S primerjalno analizo bančnega sistema Slovenije in Hrvaške spoznamo temeljne značilnosti poslovanja poslovnih in državnih bank. Pri konkretiziranju problema se osredotočamo na primerjavo poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem bančnem prostoru preko izbranih finančnih kazalnikov in kazalnikov tveganja, kjer je vseskozi poudarek na poslovanju obeh bank pred krizo, v času krize in po njej. V zaključku magistrsko delo razkriva, da je hrvaški bančni sistem v proučevanem obdobju učinkovitejši in uspešnejši od slovenskega, kar je bilo izmerjeno z osnovnimi finančnimi kazalniki in izbranimi podatki izkaza poslovnega izida ter izkaza finančnega položaja. Z analizo makroekonomskih kazalnikov bruto domačega proizvoda, inflacije, javnofinančnega primanjkljaja/presežka, javnega dolga in stopnje brezposelnosti smo ugotovili, da je makroekonomsko okolje pomemben del bančnega sistema. Z zastavljenimi hipotezami smo odgovorili na raziskovalno vprašanje, ali je Zagrebška banka d. d. v obdobju od 2005 do 2016 izkazovala boljše poslovanje kot Nova Ljubljanska banka d. d. z vidika štirih osnovnih kazalnikov uspešnosti, to je donosa na lastniški kapital – ROE, donosa na sredstva – ROA, neto obrestne marže in razmerja med stroški in neto prihodki, kar smo tudi potrdili. Pri analizi smo se osredotočili na primerjavo povprečnih vrednosti kazalnikov in analizo časovnih vrst na podlagi trenda gibanja teh kazalnikov. Z analizo kazalnikov tveganja smo ugotovili, da izkazujeta obe banki visoko kreditno izpostavljenost, ki jo kaže zlasti visok delež slabih posojil, medtem ko likvidnostno tveganje in izpostavljenost tržnim tveganjem ostajata nizki. V zaključku ugotovimo, da je Zagrebška banka d. d., ki je kot članica Skupine UniCredit pretežno v tujem lastništvu, skozi dvanajstletno obdobje proučevanja poslovanja uspešnejša v finančnih rezultatih kot Nova Ljubljanska banka d. d., ki je v 100-odstotnem državnem lastništvu, kar ji tudi v prihodnje zagotavlja poslovno stabilnost.
Ključne besede: banke, bančništvo, bančni sistem, NLB, analiza poslovanja bank, kapitalska ustreznost, finančni kazalniki uspešnosti poslovanja, bonitetna ocena, tveganja v bankah, finančna in gospodarska kriza, finančna stabilnost, dokapitalizacija bank, Basel III, ECB
Objavljeno: 14.06.2018; Ogledov: 658; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

6.
Vpliv gospodarske krize na produktivnost gradbenega sektorja v Sloveniji: Ekonometrična analiza
Aleksander Krajcer, 2017, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta smo s pomočjo ekonometričnih modelov skušali prikazati vpliv, ki ga je gospodarska kriza 2008 imela na produktivnost slovenskega gradbenega sektorja. V letih pred krizo je ta rasel po zavidljivih, morda celo previsokih stopnjah, s podobno intenzivnostjo pa je nato ta rast tudi upadla. V prvem delu smo postavili teoretično izhodišče o krizah in o gradbeništvu ter o njuni prepletenosti, v drugem delu pa bomo s pomočjo enostavnih regresijskih modelov skušali kvantificirati vpliv gospodarske krize na produktivnost dela v gradbenem sektorju. Produktivnost dela smo izbrali, ker je s strani OECD priporočana kot dobra mera za uspešnost gospodarstva ali sektorja, hkrati pa zaradi pomanjkanja četrtletnih podatkov o obsegu kapitala v sektorju nismo mogli analizirati modela multifaktorske produktivnosti. Pri analizi smo kot odvisno spremenljivko uporabili dodano vrednost gradbenega sektorja, kot neodvisno spremenljivko pa število opravljenih delovnih ur v sektorju. Vse podatke smo pridobili s spletne baze Eurostat, ki deluje pod okriljem Evropske komisije. Ocenili smo ekonometrični model za celotno obdobje (2000 – 2015) ter za dve podobdobji – pred in po nastopu krize. Ugotovili smo, da je njen vpliv nezanemarljiv, saj je padec produktivnosti dela velik – upadel je na približno 30% vrednosti pred krizo.
Ključne besede: gradbeništvo, Slovenija, gospodarska kriza, ekonometrija
Objavljeno: 14.12.2017; Ogledov: 913; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

7.
PROBLEM FINANCIRANJA BOLNIŠNIC V ČASU FINANČNE IN EKONOMSKE KRIZE - VPLIVI NA POSLOVANJE SPLOŠNE BOLNIŠNICE X
Lara Veršnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Učinkovita in stabilna zdravstvena oskrba je za ljudi zelo pomembna, saj v primeru neučinkovitega delovanja bolnišnic nastajajo dolge čakalne dobe, kar pri bolnikih povzroča nezadovoljstvo. Za učinkovito delovanje bolnišnic pa je seveda potrebnih veliko virov financiranja, da je delo kakovostno opravljeno. Ravno financiranje pa je v današnjih časih ekonomske in gospodarske krize največji problem, saj denarja primanjkuje na vseh gospodarskih področjih – tudi v zdravstvu. Zato se bom v diplomski nalogi osredotočila na probleme, ki jih predstavlja vedno bolj okrnjen finančni proračun ter kakšen je negativen vpliv na poslovanje bolnišnic, ki ga je povzročilo sprejetje zakonov kot sta ZUJF in Kolektivna pogodba. Naredila bom tudi pregled modelov plačevanja, ki so se v našem zdravstvu zvrstili skozi zgodovino Slovenije. Glede na ugotovljene splošne podatke o bolnišnicah se bom še dodatno osredotočila kakšne so posledice varčevanja v Splošni bolnišnici X. To bom ugotovila s kazalniki uspešnosti poslovanja v času pred krizo in v času krize.
Ključne besede: financiranje bolnišnic, zdravstveno zavarovanje, poslovanje bolnišnic, finančna in gospodarska kriza
Objavljeno: 26.05.2017; Ogledov: 625; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

8.
Ekonomski vidiki samozaposlitve
Bojana Kožuh, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Najtežje je začeti nekaj na novo. Podjetništva se lotijo le najmočnejši in najbolj pogumni. Podjetnik je oseba, ki ima ideje in nanje tudi reagira. Ima vizijo kako izboljšati obstoječo ponudbo, ki nam jo ponuja trg. Za popolno vizijo pa sta nujno potrebni strast in odločnost. Močna vizija da ideji pravi pomen. Poleg vizije ima večina podjetnikov tudi načrt A, s katerim bi jo radi uresničili. Pomembno pa se je zavedati, da je začetna vizija v veliki meri nastala na podlagi nepreverjenih domnev, zato jo je potrebno podpreti tudi z dejstvi in ne samo z zaupanjem. Domneve so bile tudi osrednji del magistrske naloge. V osnovi lahko magistrsko nalogo razdelimo na dva dela. Prvi sklop je teoretični del, kjer je predstavljena samozaposlitev v različnih oblikah in njene glavne razlike. Eden izmed sestavnih elementov samozaposlitve je poslovni načrt, zato smo tudi temu področju namenili nekaj besed. Na podjetništvo ima prav tako močen vpliv država oz. gospodarska kriza, kar je podrobneje opisano v nadaljevanju.
Ključne besede: Samozaposlitev, Podjetništvo, Motivacija, Gospodarska kriza, Podjetnik
Objavljeno: 04.05.2017; Ogledov: 916; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

9.
Vodenje zaposlenih v času krize
Karmen Zupančič, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problem organizacij pri vodenju zaposlenih v času krize. Pri tem smo se osredotočili na svetovno finančno krizo, ki je nastopila leta 2008 in na interne krize podjetij. Ker nas je zanimalo, kako se organizacije soočajo s kriznimi situacijami in kakšne prijeme na področjih motiviranja, komunikacije ali prenove poslovnih procesov uporabljajo v teh primerih za vodenje zaposlenih, smo s teoretično raziskavo in z danimi primeri iz prakse postavili temelje raziskovalnemu delu naloge. Pri tem smo uporabili deskriptivno in komparativno metodo. To znanje smo v nadaljevanju nadgradili z lastnim empiričnim delom, kjer smo opravili intervju v dveh slovenskih podjetjih s 50 (podjetje A) in 75 (podjetje B) zaposlenimi. Poleg omenjenih pristopov smo želeli ugotoviti tudi, ali bi lahko podjetja javnega značaja pri upravljanju kadrovskih virov delovala po principu podjetij iz zasebnega sektorja. Na podlagi rezultatov teoretičnega in empiričnega dela smo ugotovili, da se analizirani podjetji v času krize poslužujeta strukturiranega vodenja, kar pomeni, da so navodila jasno in strogo podana, vodenje pa je še vedno predvsem vertikalno, da bi tako zagotovili nek okvir za lažji izhod iz krize. Pri tem pa veliko pozornosti namenjajo prav novim svežim idejam, saj se zavedajo, da lahko ponovno rast vzpostavijo le z motiviranimi zaposlenimi in njihovimi dobrimi idejami, ki so do neke mere tudi stimulirane. Glede na ugotovljeno lahko sklepamo, da gre tukaj za najbolj primeren stil vodenja, ki bi lahko pomagal k ponovni rasti organizacij v času krize, kar lahko v določeni meri prenesemo tudi v javni sektor. Glede na teoretična spoznanja in zavrnitve nekaterih podjetij za intervju na predlagano temo lahko sklepamo, da nepripravljenost nekaterih organizacij na spremembe in togost njenega vodstva ovirata razvoj organizacij in s tem slabšata položaj podjetja. Ta nedinamična vodstvena struktura je značilna predvsem za javno sfero, saj je tam odsotnost trga in konkurence ne dajeta nekih zunanjih vzpodbud za spremembe. Na tem področju bo v prihodnje potrebno še veliko nadgradnje v smeri bolj dinamičnih in racionalnih vodstvenih modelov.
Ključne besede: vodenje, upravljanje, zaposleni, modeli vodenja, gospodarska kriza, diplomske naloge
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 865; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (729,85 KB)

10.
PRIMERJALNA ANALIZA REGIONALNIH JAVNIH ZAVODOV ZA ZAPOSLOVANJE V EVROPSKI UNIJI
Alenka Golubič, 2016, magistrsko delo

Opis: Trenutna gospodarska in finančna kriza ima velike posledice za zaposlenost v Evropski uniji. Brezposelnost je problem večine držav članic Evropske unije, zato se javni zavodi za zaposlovanje soočajo s številnimi izzivi, ki so povezani s spodbujanjem oživitve evropskega trga dela. Glavni cilj magistrske naloge je bil ponuditi orodje, s katerim bi bilo mogoče izboljšati delovanje v analizo vključenih zavodov za zaposlovanje na petih tematskih področjih v osmih regijah Evropske unije. Te so: Štajerska (Avstrija), Bavarska (Nemčija), La Rioja (Španija), Murcia (Španija), Sardinija (Italija), Bucuresti Ilfov (Romunija), Vest (Romunija) in Vzhodna Slovenija (Slovenija). Pet tematskih področij, ki smo jih analizirali v magistrskem delu, se nanaša na ključna področja delovanja zavodov za zaposlovanje v Evropski uniji in vključujejo: upravljanje zavodov za zaposlovanje, izbiro usmerjenosti, ujemanje ponudbe in povpraševanja, vključitev ranljivih skupin na trg dela in individualno zaposljivost. V magistrski nalogi smo s pomočjo makroekonomske analize prikazali stanje gospodarske razvitosti vseh osmih regij ter definirali možnosti za izboljšave v okviru vseh petih tematskih področij. Z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali izbranim zavodom za zaposlovanje v omenjenih osem regij EU, pa smo pridobili informacije o dobrih praksah delovanja teh zavodov. Na podlagi rezultatov cluster analize in benchmarking analize dobrih praks, magistrska naloga podaja matriko priporočil, v kateri je prikazano, katere dobre prakse bi bilo smiselno prenesti med regijami po različnih tematskih področjih. Največ je v matriki priporočil zapisanih predlogov za tiste regije, ki so v makroekonomski analizi prikazale največ vrzeli in s tem možnosti za izboljšave.
Ključne besede: trg dela, zaposlenost, brezposelnost, gospodarska kriza, benchmarking
Objavljeno: 03.02.2017; Ogledov: 730; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (554,90 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici