Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Današnje moderno gospodarsko in finančno okolje predstavljata zelo dinamično in nepredvidljivo »bojno polje«, na katerem mnoga podjetja izgubijo svoj položaj in boj. Današnji trg je zelo nestabilen in nepredvidljiv, konkurenca zelo velika, tržne razmere so negotove, poslovanje pa postaja precej tvegano. V takšnem času je zato zelo pomembno, da podjetja poskrbijo, uravnotežijo in utrdijo svoj finančni položaj in stanje na trgu. Tega sicer podjetja lahko dosežejo le s pomočjo in z uporabo ustrezne finančne analize, oz. s pomočjo orodij, ki jih le ta ponudi. Sodobna gospodarska znanost je razvila takšno finančno analizo, ki vsebuje veliko modelov, tehnik in metod, ki nam lahko pomagajo pri ugotavljanju različnih nepredvidljivih in za podjetja škodljivih dogodkov. Uporaba različnih orodij finančne analize nam omogoča poiskati odgovore na pomembna vprašanja v podjetju, kot so vprašanja, povezana s finančnim zdravjem in finančno stisko oz. krizo finančnega tveganja, optimalno strukturo kapitala itd. Prav tako predstavljajo pomemben segment sodobnega gospodarstva in poslovanja tudi finančna tveganja. Njihovo obvladovanje in upravljanje pa danes zahteva veliko preučevanj in analize, za katera podjetja posebej namenijo in porabijo dodatne vire. Ta proces pa ni enostaven in je del temeljito izvedene finančne analize, oz. njihovi napovedovalni moči. Globalni gospodarski in finančni krizi sta obvladovanje finančnih tveganj postavili v središče pozornosti akademske in strokovne javnosti. Obvladovanje finančnih tveganj je danes za podjetja, ki skrbijo za ustreznost svoje finančne strukture, usodnega pomena, kajti od tega so odvisne prihodnje strateške, poslovne in operativne odločitve in posledično doseganja zastavljenih ciljev. Magistrsko delo obravnava uporabnost orodij finančne analize za obvladovanje finančnih tveganj in napovedovanje finančne stiske v izbranem podjetju. S pomočjo finančnih kazalnikov smo analizirali in preučevali poslovanje izbrane družbe v dveh različnih kriznih obdobjih.
Ključne besede: obvladovanje finančnih tveganj, finančna kriza, finančna analiza, finančni kazalniki, globalna gospodarska kriza
Objavljeno v DKUM: 18.06.2024; Ogledov: 254; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,95 MB)

Opis: Covid-19 je prišel nenadoma in za vedno pustil svoj pečat v naši zgodovini. Nihče ni čutil njegovega vpliva bolj kot letalski sektor. Potovanje je bilo prepovedano, saj so bile prisotne razne omejitve in t. i. lockdowni letališč. Tako so se letalske družbe morale odzvati takoj, da so zagotovile svoj obstoj. V tej diplomski nalogi smo prikazali vpliv covida-19 na poslovanje letalskih družb. Naredili smo tudi primerjavo z globalno gospodarsko krizo, da smo videli, kako so se letalske družbe odzvale takrat. Omejili smo se na tri letalske družbe: Lufthansa, Finnair in Air France. Te tri smo izbrali zato, da vidimo celotno sliko evropskega letalskega sektorja.
Ključne besede: Covid-19, gospodarska kriza, letalske družbe, Lufthansa, Air France, Finnair
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 640; Prenosov: 97
Celotno besedilo (836,24 KB)

Opis: Magistrsko delo obravnava gospodarska gibanja osmih držav članic, ki so v Evropsko unijo (EU) vstopile v letu 2004. Slovenija, Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska, Estonija, Litva in Latvija so po osamosvojitvi oziroma prehodu iz centralno-planskega v tržno gospodarstvo v 90. letih prejšnjega stoletja stremele k vstopu v evropsko integracijo. Zato magistrsko delo v teoretičnem delu obravnava teorijo integracij s poudarkom na nastanku, razvoju in širitvah Evropske unije. EU je svojo največjo širitev izpeljala v letu 2004, ko se je integraciji pridružilo 10 novih članic. Podrobneje obravnavamo tudi skupni trg in kohezijsko politiko Evropske unije. Nekatere izmed analiziranih držav so v času članstva v EU prevzele tudi skupno valuto evro, zato v teoretičnem delu pozornost posvečamo tudi pogojem vstopa v evroobmočje, Evropski centralni banki in teoriji optimalnega valutnega območja. Vse države so v letu 2008 občutile finančno krizo, ki je sicer nastala v ZDA, a je močno vplivala tudi na gospodarska gibanja v evropskih državah. Zato se v magistrskem delu posebej posvečamo tudi razvoju te finančne krize v Evropi. V analizi gospodarskih gibanj izbranih osmih držav uporabljamo kazalnike bruto domačega proizvoda, bruto naložb, brezposelnosti, cenovnih gibanj, plačnih gibanj ter izvoza in uvoza blaga. Ob tem razlagamo vsak kazalnik in pomen njegovega analiziranja Podatke o gospodarskih gibanjih črpamo iz publikacij Evropske komisije in statistične baze podatkov Eurostat. V magistrskem delu predstavljamo ključne podatke osmih obravnavanih držav, podrobneje pa se posvečamo njihovim gospodarskim gibanjem v obdobju med leti 2004 in 2019. Izbrane kazalnike gospodarskih gibanj obravnavanih držav primerjamo s podatki o gospodarskih gibanjih, ki so v tem obdobju veljali za celotno Evropsko unijo. Upoštevamo letne stopnje brezposelnosti in letne stopnje inflacije, pri ostalih kazalnikih pa letne stopnje rasti. Nadaljujemo s predstavitvijo ključnih spoznanj analize podatkov gospodarskih gibanj, kjer največ pozornosti posvečamo bruto domačemu proizvodu na prebivalca v izbranih državah v primerjavi s povprečjem držav članic Evropske unije. Približevanje obravnavanih držav evropskemu povprečju po posameznih kazalnikih predstavljamo s tabelami, grafi in podrobnimi analizami podatkov. V nadaljevanju magistrskega dela podrobneje primerjamo izbrane kazalnike obravnavanih držav v prvih letih po vstopu v Evropsko unijo do finančne krize leta 2008. Pri analizi teh podatkov primerjamo Slovenijo z ostalimi sedmimi državami. Uporabljamo zbrane podatke o gospodarskih gibanjih in lastne izračune. Posvečamo se tudi vplivu finančne krize na izbrane kazalnike gospodarskih gibanj obravnavanih držav. Tudi tukaj je poudarek na primerjavi Slovenije z ostalimi državami v obdobju od leta 2008 do 2014. V ta namen uporabljamo zbrane podatke o gospodarskih gibanjih in lastne izračune. Posebno pozornost namenjamo tudi letu 2009, kjer ugotavljamo ali je članstvo v evroobmočju pomenilo tudi večje negativne trende rasti izbranih gospodarskih gibanj. V nadaljevanju ugotavljamo ali so vse obravnavane države v zadnjih treh letih opazovanega obdobja (2017 – 2019) dosegale pozitivne trende gospodarskih gibanj. Obravnavi hipotez posvečamo celotno poglavje, v katerem analiziramo ugotovitve predhodnih poglavij. V sklepu magistrskega dela povzemamo ugotovitve naše raziskave in podajamo predloge za nadaljnje raziskovanje tega področja. Ob tem kritično razmišljamo in skušamo najti dejavnike rezultatov naše raziskave. V zaključku magistrskega dela se dotaknemo tudi prihodnosti in razpravljamo o trenutnih in prihodnjih izzivih Evropske unije in Slovenije.
Ključne besede: gospodarska gibanja, Evropska unija, evroobmočje, finančna kriza 2008, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 15.04.2021; Ogledov: 1648; Prenosov: 189
Celotno besedilo (5,34 MB)

Opis: Od svetovne finančne krize leta 2008 so centralne banke po vsem svetu izvajale številne nekonvencionalne denarne politike, da bi preprečile kreditni krč, spodbudile skupno povpraševanje in povečale inflacijo. V evroobmočju so to vključevale zagotavljanje likvidnosti s ponudbami za popolno dodelitev fiksne obrestne mere, podaljševanje ročnosti kreditnih poslov centralne banke, širši nabor upravičenih zavarovanj, obsežni programi nakupa sredstev javnega in zasebnega sektorja, negativne obresti stopnje in smernice za naprej. Večja gospodarstva kot so Združene države Amerike, Evropska Unija, Japonska, Združeno Kraljestvo, so posredovale s podobnimi vendar različnimi ukrepi, ki so imeli različne učinke na njihovo gospodarsko rast, inflacijo in zaposlenost.
Ključne besede: Monetarna politika, finančna kriza, instrumenti monetarne politike, nestandardni ukrepi, ECB, inflacija, gospodarska rast, BDP.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2019; Ogledov: 1433; Prenosov: 180
Celotno besedilo (554,68 KB)

Opis: Banke imajo danes vodilno vlogo pri zagotavljanju finančnega posredništva in finančne stabilnosti na geografskem območju, ki ga pokrivajo. Skupnost bank pri tem oblikuje bančni sistem, ki predstavlja bančno organizacijo v gospodarskem sistemu države. Izhodiščna vloga bank je jasna – hranjenje prihrankov in njihovo posojanje. S servisiranjem strank te pokrivajo stroške poslovanja ter zagotavljajo dobičke. Zaradi vse močnejše konkurence, regulatornih ukrepov in lažjega prehajanja komitentov med bančnimi subjekti pa je pokrivanje stroškov ter zagotavljanje donosnosti vse težje. Evropski bančni sistemi so v preteklosti doživljali številne spremembe, ki so obsegale sanacijo in privatizacijo, prelomnico v delovanju pa je predstavljala finančna in gospodarska kriza pred slabim desetletjem. Ta je povzročila kolaps finančnega sistema ter ohromila številna evropska gospodarstva. Nepravilnosti, pomanjkanje transparentnosti, nezadostni poslovni modeli in regulacija ter pomanjkljivo upravljanje s tveganji so tekom krize imeli velik negativni vpliv na poslovanje bank doma in na ravni Evropske unije. Upad gospodarske aktivnosti in porast neplačevanja s strani dolžnikov sta v bankah izrazito povečala izpostavljenost kreditnemu tveganju, posledično nastale nedonosne terjatve pa so privedle do velikih bančnih izgub in zahtev po ukrepih za vzpostavitev finančne stabilnosti. Ti se izvajajo ob konsolidaciji bančnega sistema in izboljšujejo finančni položaj bank doma in v evropskem prostoru, okreva tudi makroekonomsko okolje. Regulatorji Evrosistema so ob tem usmerjeni v pospešitev finančne stabilnosti, ki igra ključno vlogo pri ohranjanju monetarne politike posamezne države. Magistrsko delo predstavlja primerjalno analizo slovenskega bančnega sistema in poslovanje največje in hkrati državne banke v Republiki Sloveniji, Nove Ljubljanske banke d. d., s hrvaškim bančnim sistemom in poslovanjem največje zasebne banke v Republiki Hrvaški, to je Zagrebške banke d. d., od 2005. do 2016. leta. S primerjalno analizo bančnega sistema Slovenije in Hrvaške spoznamo temeljne značilnosti poslovanja poslovnih in državnih bank. Pri konkretiziranju problema se osredotočamo na primerjavo poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem bančnem prostoru preko izbranih finančnih kazalnikov in kazalnikov tveganja, kjer je vseskozi poudarek na poslovanju obeh bank pred krizo, v času krize in po njej. V zaključku magistrsko delo razkriva, da je hrvaški bančni sistem v proučevanem obdobju učinkovitejši in uspešnejši od slovenskega, kar je bilo izmerjeno z osnovnimi finančnimi kazalniki in izbranimi podatki izkaza poslovnega izida ter izkaza finančnega položaja. Z analizo makroekonomskih kazalnikov bruto domačega proizvoda, inflacije, javnofinančnega primanjkljaja/presežka, javnega dolga in stopnje brezposelnosti smo ugotovili, da je makroekonomsko okolje pomemben del bančnega sistema. Z zastavljenimi hipotezami smo odgovorili na raziskovalno vprašanje, ali je Zagrebška banka d. d. v obdobju od 2005 do 2016 izkazovala boljše poslovanje kot Nova Ljubljanska banka d. d. z vidika štirih osnovnih kazalnikov uspešnosti, to je donosa na lastniški kapital – ROE, donosa na sredstva – ROA, neto obrestne marže in razmerja med stroški in neto prihodki, kar smo tudi potrdili. Pri analizi smo se osredotočili na primerjavo povprečnih vrednosti kazalnikov in analizo časovnih vrst na podlagi trenda gibanja teh kazalnikov. Z analizo kazalnikov tveganja smo ugotovili, da izkazujeta obe banki visoko kreditno izpostavljenost, ki jo kaže zlasti visok delež slabih posojil, medtem ko likvidnostno tveganje in izpostavljenost tržnim tveganjem ostajata nizki. V zaključku ugotovimo, da je Zagrebška banka d. d., ki je kot članica Skupine UniCredit pretežno v tujem lastništvu, skozi dvanajstletno obdobje proučevanja poslovanja uspešnejša v finančnih rezultatih kot Nova Ljubljanska banka d. d., ki je v 100-odstotnem državnem lastništvu, kar ji tudi v prihodnje zagotavlja poslovno stabilnost.
Ključne besede: banke, bančništvo, bančni sistem, NLB, analiza poslovanja bank, kapitalska ustreznost, finančni kazalniki uspešnosti poslovanja, bonitetna ocena, tveganja v bankah, finančna in gospodarska kriza, finančna stabilnost, dokapitalizacija bank, Basel III, ECB
Objavljeno v DKUM: 14.06.2018; Ogledov: 1699; Prenosov: 589
Celotno besedilo (1,79 MB)