| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 132
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Bančna luknja v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Zala Zidar, 2023, diplomsko delo

Opis: Bančna luknja, ki je nastala že pred leti, je še vedno del vsakdanjih vprašanj tako politike kot tudi širše družbe. Na njen nastanek so vplivali zlasti tako finančna in gospodarska kriza, slab nadzor v bankah in slabi krediti. Prav tako je bančna luknja nastala kot posledica gospodarske kriminalitete. Čeprav se je mnogo specializiranih teles ukvarjalo s tem vprašanjem, je težko določiti, kaj je pravzaprav pripeljalo do takšnega kaotičnega stanja v slovenskih bankah. Velik izziv jim je bil ugotoviti dejanskega krivca za nastanek bančne luknje. Del odgovornosti nosi tudi politična oblast, ki je v tedanjih največjih bankah imenovala nadzorne svete bank, ti pa kasneje njihove uprave. Odgovornost za njen nastanek nosi tudi Banka Slovenije, ki z nadzorom ni preprečevala ali opozarjala na storjene napake tako uslužbencev kot tudi vodilnih. Od prve bančne sanacije v samostojni državi se ni veliko spremenilo. Tisti, ki so bili zanjo odgovorni, niso bili nikoli kaznovani oziroma obsojeni in so ostali na pomembnih položajih tudi do druge bančne luknje. Organi pregona so skupaj s tožilstvom ter komisijo, ki je preiskovala nastanek le te, naredili ogromen korak naprej pri preiskovanju tako gospodarske kot finančne kriminalitete, ki sta vplivali na stanje v bankah. Dejansko stanje v bankah je bilo ugotovljeno s stresnimi testi, ki so jih opravili strokovnjaki v letu 2013. S pomočjo stresnih testov je bilo ugotovljeno, da so bile banke v večmilijardnih izgubah, kar so najbolj občutili davkoplačevalci, država pa se je zadolžila pri Evropski centralni banki. Stresni testi so potekali po osnovnem in neugodnem scenariju, ki je predvidel padec gospodarske rasti.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, banke, bančna luknja, stresni testi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 363; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (575,11 KB)

2.
Primerjalna analiza kazenskih sankcij za izbrana gospodarska kazniva dejanja v sloveniji in treh tujih državah
Aljoša Rehar, 2023, magistrsko delo

Opis: Škodljivim ravnanjem je izpostavljena vsaka organizacijska struktura, prav tako pa gospodarski kriminal vpliva tudi na druge vidike družbe. Korupcija, goljufije, pranje denarja in financiranje terorizma so le nekatere izmed širokega spektra dejanj, ki jih uvrščamo med gospodarska kazniva dejanja. Čeprav tako javni kot zasebni sektor veliko vlagata v boj proti grožnjam gospodarskega kriminala, je spopadanje s to vrsto kriminalne dejavnosti še naprej ogromen izziv za celoten družbeni sistem kamor sodijo tako vlada, kot tudi organi pregona, regulatorji, podjetja, finančne institucije in drugi. Z magistrskim delom smo želeli pridobiti uvid in primerjati gospodarska kazniva dejanja domačega prostora z urejenostjo le-teh v Nemčiji in prav tako v državah z drugačnim pravnim sistemom, in sicer v Združenih državah Amerike in Novi Zelandiji. Osredotočili smo se predvsem na kazenske sankcije izbranih gospodarskih kaznivih dejanj, pri čemer smo želeli ugotoviti, ali so le-te v našem kazenskem pravu primerno postavljene in ali se razlikujejo v primerjavi z ostalimi preučevanimi državami. V uvodnem delu magistrskega dela smo na kratko opredelili temeljne pojme, vezane na predmet preučevanja, ter na splošno opredelili kazenske sankcije za kazniva dejanja. V naslednjem poglavju smo pregledali pravno ureditev gospodarskih kaznivih dejanj v vseh preučevanih državah, ki smo jih v nadaljevanju tudi inkriminirali ter navedli predpisane kazenske sankcije iz zakonikov posameznih držav. Kasneje smo navedli tudi nekaj podatkov o tem, kakšno (premoženjsko) škodo naredijo storilci z gospodarskimi kaznivimi dejanji v Sloveniji in ostalih državah, ter podali primere preteklih raziskovanj avtorjev glede sankcioniranja gospodarskih kaznivih dejanj. Vse skupaj smo v naslednjem poglavju med seboj tudi primerjali. Ugotovili smo, da se v državah s kontinentalnim pravnim redom, torej v Sloveniji in Nemčiji, gospodarski delikti sankcionirajo precej podobno, a različno, kot se ti sankcionirajo v sistemih z anglosaškim pravnim redom, torej v našem primeru v Združenih državah Amerike in na Novi Zelandiji. Največjo razliko smo opazili pri kazenskih sankcijah v Združenih državah Amerike, kjer imajo kazniva dejanja, predpisana precej višji maksimum zaporne kazni kot ostale države, pri nekaterih kaznivih dejanjih celo do 20 oz. 25 let, prav tako pa se pri večini gospodarskih kaznivih dejanj v Združenih državah Amerike predpisuje tudi denarna kazen. V zaključku magistrskega dela smo potrdili oziroma ovrgli hipoteze in kasneje podali nekaj naših opažanj in predlogov, s katerimi bi lahko izboljšali kazensko zakonodajo s področja gospodarske kriminalitete na slovenskem ozemlju.
Ključne besede: gospodarsko kaznivo dejanje, kazenske sankcije, gospodarsko kazensko pravo, gospodarska kriminaliteta, kazenski zakonik.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 451; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

3.
Povezanost ekološke in gospodarske kriminalitete v primeru Moravče : magistrsko delo
Mojca Naglič, 2023, magistrsko delo

Opis: Ljudje v današnjih časih preživimo veliko časa v naravi. Po letu 2020, ko nas je doletela epidemija koronavirusa, smo v naravi še toliko bolj našli nek odklop od dela, nekaj za dušo in telo. Pozabljamo pa, da je narava po eni strani naš vir življenja in preživetja. Zato bi jo morali bolj ceniti in ohranjati tako, kot je. Ker pa človek po drugi strani hrepeni po dobičku oziroma zaslužku, da si privošči najboljše, pa žal poseže tudi v naravo. Magistrsko delo opisuje, ali obstaja povezanost ekološke in gospodarske kriminalitete v določenem primeru v občini Moravče. Gre za opis primera, kjer naj bi večje rudarsko podjetje na svojih zemljiščih odlagalo nevarne odpadke. Posledice odlaganja in zakopavanja takih odpadkov pa občutijo prebivalci občine. Ali je šlo res za odlaganje nevarnih odpadkov, sledi v nadaljevanju. Bistven namen pa je, da obstaja povezanost med ekološko in gospodarsko kriminaliteto že, če samo primerjamo značilnosti obeh kriminalitet. Med njima najdemo veliko podob, največja pa je zagotovo človek. Le-ta je v obeh primerih lahko storilec ali žrtev. V večini primerov najdemo, da je eno z drugim. Namreč povezuje ga glavna značilnost in to je pohlep. Človeški pohlep in želja po zaslužku nimata meje. Zato človek posega tudi v naravo. Ne ve pa, da s tem na daljši rok škoduje sebi in svojim bližnjim. Ne omogoča si več zdravega okolja. S tem postaja tudi žrtev. Zato je pomembno, da še toliko bolj opozarjamo na ekološko kot tudi na gospodarsko kriminaliteto. Ker pa je ekološka kriminaliteta novejša veja kriminologije in je tudi malo raziskana, je pomembno, da damo poudarek nanjo tako že v vrtcih in šolah kot tudi kasneje v podjetjih, organizacijah itd. Z ustreznim ozaveščanjem, ureditvijo zakonodaje in poudarkom na ohranjanju narave bomo skupaj pripomogli k ohranjanju narave.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, gospodarska kriminaliteta, odpadki, Moravče, Termit, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.04.2023; Ogledov: 425; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

4.
Spletne goljufije kot oblika gospodarske kriminalitete : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Lana Stupar, 2021, diplomsko delo

Opis: Svetovni splet že vrsto let predstavlja pomembno stalnico v vsakdanjem življenju tako fizičnih kot pravnih oseb. Je bistven del sodobne družbe in nedvomno eden od najbolj uporabljenih »pripomočkov« v današnjem svetu. V času ko se lahko skorajda kdorkoli kjerkoli poveže v splet se odpirajo številne možnosti za nove vrste kaznivih dejanj. Splet je dejansko izjemno orodje, vendar v napačnih rokah lahko kaj hitro postane škodljiv tako za finance kot tudi ugled oseb ter podjetij. Glavna podobnost med gospodarsko kriminaliteto in spletnimi goljufijami je predvsem protipravno pridobivanje premoženjske koristi, in sicer z metodami lažnega predstavljanja sebe, svojega finančnega stanja ali uspešnosti svojega posla v namen preslepitve. Globalna razširjenost spleta se izkorišča kot orodje za hiter dostop do neštetih potencialnih žrtev, hkrati pa je splet storilcem krinka in obenem obrambni mehanizem pred razkritjem identitete. Spletne goljufije so postale donosen posel, storilci teh kaznivih dejanj pa so vse bolj organizirani in iznajdljivi. Zaradi mednarodne in čezmejne narave spleta je ena od največjih težav uspešno odkrivanje in pregon storilcev teh kaznivih dejanj. Skozi diplomsko nalogo so predstavljene najpogostejše pojavne oblike spletnih goljufij in njihove posledice, saj je ozaveščanje o problematiki spletnih goljufij eno od pomembnejših orodij pri preprečevanju teh kaznivih dejanj. Posamezniki, podjetja in organizacije se morajo bolj začeti zavedati pomembnosti spletne varnosti in varovanja osebnih podatkov, saj ima spletna kriminaliteta lahko enako hude posledice kot 'navadna'. V diplomski nalogi je zato na koncu predstavljeno tudi nekaj smernic, katere naj se upošteva pri uporabi spleta za oteževanje izvajanja kaznivih dejanj goljufije.
Ključne besede: diplomske naloge, spletne goljufije, gospodarska kriminaliteta, splet, socialni inženiring, kraja identitete
Objavljeno v DKUM: 16.03.2021; Ogledov: 879; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (765,82 KB)

5.
Kako izboljšati kazenski pregon gospodarskega kriminala v Sloveniji
Miha Šepec, 2011, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: V prispevku se ukvarjam s tremi izključno kazenskopravnimi instrumenti, ki bi bistveno izboljšali učinkovitost kazenskih pregonov gospodarskega kriminala v Sloveniji. Namen prispevka je, v okviru materialnega kazenskega prava, predstaviti institut nepravih opustitev in predlog posebnega kaznivega dejanja prevzema in izčrpavanja kapitalske gospodarske družbe s strani organov vodenja in nadzora. V okviru procesnega kazenskega prava pa je namen predstaviti mehanizem pogajanja tožilca z obdolžencem kaznivega dejanja – angl. plea bargain (sporazum o priznanju krivde). Metode: Prispevek je teoretične narave. Temelji na primerjavi s tujo zakonodajo in spoznanjih anglo-ameriške kazenskopravne stroke in na avtorjevem poznavanju kazenskega zakonika in postopka. Ugotovitve: Posebno kaznivo dejanje prevzema in izčrpavanja kapitalske gospodarske družbe bi bilo potrebno v Kazenski zakonik še vnesti, prav tako pa v Zakon o kazenskem postopku institut plea bargain. Neprave opustitvene oblike izvršitve kaznivih dejanj v Sloveniji že poznamo, namen prispevka pa je na njih posebej opozoriti tudi z vidika pregona gospodarskega kriminala. Učinkovita raba in povezanost vseh treh instrumentov bi pripomogla k bolj učinkovitemu kazenskemu pregonu gospodarskega kriminala, ki danes velja za izredno škodljivo in težko dokazljivo obliko kriminala. Praktična uporabnost: Je ravno v ugotovitvah prispevka. V kolikor bi te bile prevzete v slovensko kazensko zakonodajo in tudi dejansko uporabljene, bi si lahko obetali bolj učinkovit kazenski pregon gospodarskega kriminala, več utemeljenih obtožnic in s tem obsodilnih sodb. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja nekatere ugotovitve, ki bi jih Slovenija v kazensko zakonodajo morala implementirati z namenom bolj učinkovitega pregona gospodarskih kaznivih dejanj. Ugotovitve so namenjene vsem, ki se ukvarjajo z gospodarskim in kazenskim pravom in tistim, ki problematiko gospodarskega kriminala preučujejo z drugih perspektiv.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, sporazum o priznanju krivde, kazniva dejanja, gospodarske družbe, kazenska odgovornost, zloraba položaja, tajkuni
Objavljeno v DKUM: 12.05.2020; Ogledov: 953; Prenosov: 69
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Kompetence preiskovalcev gospodarske kriminalitete
Benjamin Jakupović, Danijela Frangež, Anton Dvoršek, 2015, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je prikazati kompetence, ki jih za dobro opravljanje dela potrebujejo preiskovalci gospodarske kriminalitete. Metode: Prispevek je teoretični in temelji na pregledu literature. Z metodo dedukcije smo identificirali posebne kompetence, ki jih za uspešno delo potrebujejo preiskovalci gospodarske kriminalitete. Ugotovitve: Gospodarska kriminaliteta je škodljiv in neizogiben pojav ter poseben problem sodobne družbe, saj povzroča večmilijonske škode državnim proračunom. Za uspešno odkrivanje in preiskovanje tovrstnih kriminalnih ravnanj je treba imeti visoko usposobljene in kompetentne preiskovalce in strokovnjake iz različnih institucionalnih okolij, ki morajo delovati v specializiranih preiskovalnih skupinah. Preiskovalci morajo posedovati različne kompetence, še posebej pa dobre komunikacijske sposobnosti in analitične veščine. Imeti morajo znanje o kriminalistiki, pravu, ekonomiji, bančništvu, računovodstvu in informatiki ter razumeti specifiko gospodarskega poslovanja pri gospodarskih družbah, finančnih institucijah, javnih zavodih in podjetjih. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek je namenjen vodilnim v institucijah, ki se ukvarjajo z gospodarsko kriminaliteto, kot tudi drugim, ki jih ta problematika zanima.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, preiskovalci, kompetence, veščine, znanje
Objavljeno v DKUM: 20.04.2020; Ogledov: 795; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (447,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Gospodarska kriminaliteta - primerjava ureditve med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Irena Florjančič, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava problematiko gospodarske kriminalitete ter njeno zakonsko ureditev v zakonodaji Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Skozi leta preiskovanja so se oblikovale marsikatere teorije o gospodarski kriminaliteti, neke splošne definicije pa še vedno ne poznamo, kar poleg zakonskih omejitev, tipa storilcev ter sami dinamiki gospodarske kriminalitete predstavlja enega izmed glavnih problemov pregona in kaznovanja gospodarske kriminalitete. Gospodarska kriminaliteta je prisotna in več ali manj razširjena po celem svetu. V diplomski nalogi smo primerjali zakonsko ureditev gospodarske kriminalitete v Republiki Sloveniji in Republiki Hrvaški, organe, ki sodelujejo pri preiskovanju, odkrivanju in kaznovanju tovrstnih kaznivih dejanj, ter ne nazadnje same statistične podatke o številu kaznivih dejanj v posamezni državi. Primerjava je bila izvedena s pomočjo različnih raziskovalnih metod. Bistvenih razlik med državama nismo ugotovili. Bistvo gospodarske kriminalitete je v tem, da je nenasilna, vendar povzroča bistveno večjo gmotno škodo. Prav tako pri tovrstnih kaznivih dejanjih nimamo tipične žrtve; žrtev je po navadi nedoločena, neizrazita in v večini primerov se nahaja na strani državnega proračuna. Zato je tudi stopnja prijavljanja teh kaznivih dejanj nizka. Kljub dobri zakonski ureditvi v obeh državah menimo, da imata obe državi na področju pregona kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete še veliko dela.
Ključne besede: diplomske naloge, gospodarska kriminaliteta, kazniva dejanja, zakonodaja, organi pregona
Objavljeno v DKUM: 19.09.2019; Ogledov: 931; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

8.
Zavarovalniške goljufije v Sloveniji in izbranih državah EU
Saša Pliberšek, 2018, diplomsko delo

Opis: Goljufije v zavarovalništvu obstajajo že, odkar obstaja zavarovalništvo samo, storilci pa pri njihovem izvajanju vsakič znova kažejo svojo iznajdljivost. Zavarovalniške goljufije se uvrščajo med finančni kriminal, ki je ena izmed podzvrsti gospodarskega kriminala. Pojavljajo se pri različnih segmentih zavarovanj, številčno pa prednjačijo predvsem tiste pri avtomobilskih zavarovanjih Ocenjuje se, da je pri nekaterih vrstah zavarovanj vsaj eden izmed desetih odškodninskih zahtevkov goljufiv, kar vodi v višanje premij na svetovni ravni. Kljub ukrepom za njihovo zatiranje, so zavarovalniške goljufije še vedno precej razširjene, tako pri nas, kot v svetu. Dejstvo je, da bodo vedno obstajali posamezniki, ki se bodo želeli okoristiti na račun drugih in jim s svojimi protipravnimi in kaznivimi dejanji povzročali škodo, da bi sami od tega imeli korist, predvsem v finančnem smislu. Glavni cilj goljufov je zavesti zavarovalnico z namenom pridobitve odškodninskega izplačila ali druge protipravne koristi. Škodo in s tem velike izgube povzročajo tako zavarovalnicam, gospodarstvu, kot poštenim zavarovancem. Stroški, povezani z lažnimi zahtevki in s preiskovanjem ter obvladovanjem goljufij, se v splošnem prenesejo na vse zavarovance na način, da zavarovalnice zvišujejo zavarovalne premije sočasno z zviševanjem cen produktov in storitev. Pri boju zoper goljufijam in s tem zavzemanje za zmanjšanje stroškov, je za zavarovalnice pomembno medsebojno sodelovanje (izmenjava ključnih informacij), kot tudi sodelovanje z državnimi organi pregona (policija, sodstvo..), hkrati pa o tej problematiki in njenih posledicah osveščati javnost. S skupnimi močmi lahko oblikujejo učinkovitejše ukrepe in strategije za preiskovanje in zatiranje perečega problema. Zavedati se je namreč potrebno, da pri zavarovalništvu že majhna laž lahko vodi do enormnih posledic, za goljufijami pa se lahko skrivajo še hujša kazniva dejanja.
Ključne besede: zavarovanje, zavarovalnica, zavarovanec, zavarovalniška goljufija, finančni kriminal, gospodarska kriminaliteta, protipravno premoženje
Objavljeno v DKUM: 27.11.2018; Ogledov: 1607; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (468,18 KB)

9.
Analiza zavarovalniških goljufij v pomurju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Viktoria Lopert, 2018, diplomsko delo

Opis: Zavarovalniške goljufije so pereč problem današnje družbe tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu. Zaradi finančne krize naraščajo tudi prej omenjena kazniva dejanja. Cilj vsakega goljufa je namreč dobiček, saj bi vsak na nepošten in hiter način zaslužil denar ter si s tem pridobil veliko premoženjsko korist, kar pa za zavarovalnice in njihove zavarovance predstavlja veliko škodo. Zavarovalniške goljufije predstavljajo sivo polje kriminalitete, zato jih zelo težko odkrivamo, preiskujemo in tudi dokazujemo. V analizi diplomske naloge smo na podlagi statistike Policijske uprave Murska Sobota, intervjujev in anket ugotovili, da se v Pomurju zavarovalniške goljufije z leti zmanjšujejo. Največ je avtomobilskih zavarovalniških goljufij, ki jih povzročajo osebe moškega spola, ki imajo visoko izobrazbo in si želijo pridobiti denar. Na podlagi naših rezultatov bi predlagali, da bi se zavarovalnice še bolj povezovale s policijo in drugimi pravosodnimi organi ter da bi imeli skupna izobraževanja in usposabljanja, ki bi pripomogla k še večjemu upadu zavarovalniških goljufij v regiji. Predlagamo tudi, da bi zavarovalnice bolj poostrile zavarovalne pogoje ter se še bolj posvetile škodnim primerom.
Ključne besede: diplomske naloge, zavarovalniške goljufije, zavarovalnica, Pomurje, gospodarska kriminaliteta
Objavljeno v DKUM: 09.10.2018; Ogledov: 1125; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

10.
Analiza pravnomočne sodne razsodbe v aferi "Spice" : magistrsko delo
Matija Mudri, 2018, magistrsko delo

Opis: V policijskem poklicu je srečevanje s kaznivimi dejanji vsakodnevni pojav. Kazniva dejanja se razlikujejo po svojih lastnostih, načinu povzročitve in škodi, ki ob njih nastane. Državne organizacije z zakonodajo opredelijo, katera dejanja so kazniva dejanja in na ta način opozorijo prebivalstvo, da navedena dejanja niso v skladu z zakonom in da so v primeru kršenja teh zakonov predvidene sankcije. Namen je preventivno preprečevanje postopanja, s katerim bi kršili zakonodajo, po drugi strani pa se represivno kaznuje tiste, ki kaznivo dejanje vendarle storijo. Kot smo navedli, se kljub preventivnim ukrepom, da bi se preprečilo čim več kaznivih dejanj, ta še vedno dogajajo in število določenih dejanj se celo povečuje, zato je tudi policija kot eden izmed organov, ki je zadolžen za postopanje v takšnih primerih, pripravljena na nove oblike kriminala. Kljub temu da je mnenje večine, da je boj proti organiziranemu in gospodarskemu kriminalu v rokah policije, pa obstajajo tudi drugi državni organi, ki so zadolženi in odgovorni za njegovo preprečevanje. Oblast v demokratičnih državah je razdeljena na sodno, zakonodajno in izvršno in le z vztrajnostjo ter dobro povezanostjo delovanja med organi samimi lahko uspe boj proti organiziranemu in gospodarskemu kriminalu.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, odkrivanje, preprečevanje, Hrvaška, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 19.06.2018; Ogledov: 807; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

Iskanje izvedeno v 1.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici