| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIČAKOVANJA NOVE ORGANIZIRANOSTI SLOVENSKIH ŽELEZNIC NA PODLAGI PREDVIDENIH ORGANIZACIJSKIH IN PRAVNIH SPREMEMB
Matjaž Vidovič, 2011, diplomsko delo

Opis: Javna podjetja so za vsako državo nujna in skorajda neizbežna, saj država preko njih zagotavlja javno gospodarsko službo. Od javnih podjetij se pričakuje, da poslujejo transparentno in da zagotavljajo čim boljše poslovanje javnih gospodarskih služb. Naš namen diplomskega seminarja je bil, da v teoretičnem delu predstavimo pojem, značilnosti in organiziranost javnega podjetja in javnih gospodarskih služb. V praktičnem delu diplomskega seminarja pa smo se opredelili na podjetje Slovenske železnice, d. o. o., katero v Republiki Sloveniji zagotavlja javno gospodarsko službo na področju železniškega prometa. Predstavili smo njihovo organiziranost in organiziranost železnic v Evropski uniji. Ker je pred vrati celotna reorganizacija Slovenskih železnic, smo poiskali vzroke za spremembo organiziranosti in spremembe zakonodaje, ki bo uredila novo organiziranost. Na koncu diplomskega seminarja smo navedli pričakovanja nove organiziranosti Slovenskih železnic.
Ključne besede: javno podjetje, javna gospodarska služba, spremembe, organiziranost, pričakovanja, Slovenske železnice
Objavljeno: 14.12.2011; Ogledov: 981; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (489,15 KB)

2.
IZVAJANJE POKOPALIŠKE IN POGREBNE DEJAVNOSTI V OBČINI KOZJE
Anita Labohar, 2013, diplomsko delo

Opis: Pokopališka in pogrebna dejavnost je ena izmed najstarejših dejavnosti, s katero se srečujemo vsi ljudje. V Republiki Sloveniji se izvaja kot izbirna lokalna gospodarska javna služba, kar pomeni, da je za njeno zagotavljanje odgovorna lokalna skupnost, ki jo lahko zagotavlja, ni pa nujno da jo. Ker gre za gospodarsko javno službo, je njen pomen in bistvena značilnost v pridobivanju dobička. Temeljni zakon, ki ureja pokopališko in pogrebno dejavnost je Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč /ZPPDUP/ (Uradni list SRS, št. 34/1984, Uradni list SFRJ, št. 83/1989, SRS, št. 5/1990, RS, št. 26/1990, 10/1991, 17I/1991-I-ZUDE, 13/1993-ZP-G, 66/1993-ZP-H, 66/2000 Odl.US: U-I-48/97-12, 61/2002 Odl.US: U-I-54/99-14, 110/2002-ZGO-1, 2/2004-ZZdrI-A) iz leta 1984. Zaradi zastarele in pomanjkljive zakonodaje, je v praksi prihajalo do različnih tolmačenj ZPPDUP, kar je vodilo do različnih ureditev pokopališke in pogrebne dejavnosti po občinah. Tako so nekatere občine za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti podeljevale koncesije, drugod pa so opravljanje pogrebne dejavnosti prepustili delovanju prostega trga. V Občini Kozje pokopališko dejavnost upravljajo krajevne skupnosti, medtem ko je za izvajanje pogrebne dejavnosti podeljena koncesija. Koncesija je posebno dovoljenje in pooblastilo, ki ga da država ali lokalna skupnost osebi zasebnega prava za izvajanje javne službe. Koncesijsko pogodbo skleneta koncedent, torej država oziroma samoupravna lokalna skupnost in koncesionar. Koncedent s koncesijsko pogodbo podeli, koncesionar pa prejme posebno ali izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe v koncesijskem razmerju, katerega predmet je izvajanje dejavnosti javne službe. Koncesija se začne izvajati, ko obe pogodbeni stranki podpišeta koncesijsko pogodbo in se podeli za dobo petih let od podpisa pogodbe.
Ključne besede: pokopališče, pogreb, pokopališka in pogrebna dejavnost, Občina Kozje, koncesija, gospodarska javna služba
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 1342; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (583,20 KB)

3.
LEKARNIŠKA DEJAVNOST - JAVNA SLUŽBA ALI GOSPODARSKA DEJAVNOST
Tanja Bauer, 2016, magistrsko delo

Opis: Lekarniško dejavnost v Republiki Sloveniji opravljajo javni zavodi in zasebniki na podlagi koncesije in sicer kot javno službo in hkrati tudi kot tržno dejavnost. Javni zavodi sicer niso ustanovljeni za opravljanje gospodarske dejavnosti in pridobivanje dobička, temveč za opravljanje javne službe, vendar so lekarniški javni zavodi v tem pogledu posebni, saj ustvarjajo velike presežke, delujejo pretežno po tržnem principu in so celo družbeniki v gospodarskih družbah. Zakonski predpisi na tem področju so nejasni in pomanjkljivi. Zaradi tega se v lekarniški dejavnosti pojavljajo številna vprašanja. Problematična je razmejitev med javno službo in tržno (gospodarsko) dejavnostjo, zato ni čisto jasno, katera dejavnost, ki jo opravlja zavod, spada v okvir javne službe in katera pod tržno dejavnost. Razmejitev pa je pomembna, saj je od nje odvisen režim izvajanja dejavnosti in razpolaganja s presežkom. Nekateri lekarniški javni zavodi presežek, ki ga ustvarijo, uporabljajo za ustanavljanje gospodarskih družb. Vendar pa zaradi določb zakonskih predpisov, ki javnim zavodom prepovedujejo pridobivanje kapitalskih naložb, obstaja dilema o zakonitosti ustanavljanja gospodarskih družb s strani javnih zavodov. Obstaja pa tudi vprašanje, ali takšno razmerje morda škodi poslovanju gospodarskih družb, glede na to, da javni zavodi delujejo po drugačnih netržnih principih, gospodarske družbe pa morajo biti konkurenčne na trgu. Zaradi tega nasprotja se postavlja tudi vprašanje, kako se razporeja presežek/dobiček, ki ga ustvarita javni zavod in gospodarska družba in ali se lahko razporedi v proračune občin ustanoviteljic zavoda. Pri obravnavi navedenih vprašanj naletimo na temeljno vprašanje, ali je zavod kot pravna oseba lastnik sredstev, ki jih uporablja za opravljanje dejavnosti ali pa so lastnice teh sredstev občine ustanoviteljice zavoda. S tem je povezano tudi vprašanje odgovornosti za obveznosti zavoda. Prav tako je v lekarniški dejavnosti različen položaj javnih zavodov in zasebnikov koncesionarjev, vprašanje pa je, kakšne so te razlike in kako vplivajo na izvajanje lekarniške dejavnosti. Morebitne rešitve navedenih vprašanj so že bile predlagane v okviru več predlogov zakonov, vendar ti še niso sprejeti. Opravljena je tudi primerjava ureditve lekarniške dejavnosti v Republiki Sloveniji z ureditvijo v Republiki Avstriji.
Ključne besede: lekarniška dejavnost, javna služba, javni sektor, javni zavod, tržna dejavnost, gospodarska dejavnost
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 958; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

4.
Pogrebna in pokopališka dejavnost v Mestni občini Koper
Nemanja Ilić, 2017, diplomsko delo

Opis: Mestna občina Koper je v okviru svojih pristojnosti pravno uredila pogrebno in pokopališko dejavnost na svojem območju z Odlokom o upravljanju pokopališč in o pokopališkem redu (Uradne objave, št. 6/97) ter Odlokom o pogrebni dejavnosti (Uradne objave, št. 20/02). Oba predpisa definirata pogrebno in pokopališko dejavnost kot lokalno gospodarsko javno službo. V obeh odlokih so tudi določene pravice in obveznosti izvajalcev oziroma upravljalcev in uporabnikov omenjenih gospodarskih javnih služb. Odlok o upravljanju pokopališč in o pokopališkem redu pravno ureja pokopališko dejavnost, katera obsega izvajanje načrtovanega razvoja ter urejanje in vzdrževanje pokopališč oziroma infrastrukture na pokopališčih, opuščanje pokopališč, vodenje in vzdrževanje pokopališkega katastra in oddajanje grobov v najem ter načine pokopov. Na drugi strani Odlok o pogrebni dejavnosti pravno ureja pogrebno dejavnost, ki obsega pripravo grobov, organizacijo pogrebov ter druge storitve v zvezi s pripravo pokojnikov za pokop, organizacijo pogrebnih svečanosti in prevoze pokojnikov. Navedena odloka sta bila sprejeta na podlagi Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč /ZPPDUP/, ki je prenehal veljati z uveljavitvijo Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti /ZPPDej/ v letu 2016. Na podlagi ZPPDej občinski predpisi izdani po ZPPDUP prenehajo veljati, torej tudi oba odloka Mestne občine Koper. Kljub temu, kar smo ravno kar povedali se oba odloka Mestne občine Koper, ki pravno urejata pogrebno in pokopališko dejavnost uporabljata naprej. Obveznost Mestne občine Koper je, da v predpisanem roku, ki ga določa ZPPDej, to pa je eno leto od uveljavitve novega zakona uskladi svoje predpise z novo zakonodajo. V primeru, da tega ne stori bodo občinski predpisi, ki urejajo pogrebno in pokopališko dejavnost neustavni in nezakoniti.
Ključne besede: pogrebna dejavnost, pokopališka dejavnost, Mestna občina Koper, gospodarska javna služba, pogreb, pokopališče.
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 437; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (212,90 KB)

5.
Elektronsko poslovanje komunalnih podjetij
Simon Pernovšek, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo opisuje problem uporabnikovega dostopa do informacij. Za izboljšanje komunikacije med komunalnim podjetjem in uporabnikom bi bilo smotrno uvesti dodatne komunikacijske kanale, ki uporabnikom ponujajo vpogled v uporabniške podatke in podajajo odgovore na vprašanja. Za čim bolj avtomatizirano posredovanje informacij, morajo komunalna podjetja dvigniti kakovost logistične podpore in s tem kvaliteto njihovih storitev. Uporabniki komunalnih storitev smo pri dostopu do podatkov časovno omejeni, saj ima komunalno podjetje določene uradne ure. V času uradnih ur smo lahko odsotni, zato se moramo s komunalnim podjetjem uskladiti, da bi prišli do želenih informacij ob pravem času in na pravem mestu. Vožnja do komunalnega podjetja je za zaposlene v drugih regijah okoljsko in časovno zamudna. Rešitev vidimo predvsem v načinih, ki bi uporabniku omogočala dostop do informacij in rešitev aktivnosti kjerkoli in kadarkoli. Z uvedbo spletnih portalov ima uporabnik možnost dostopa do informacij zgolj z dostopom do spleta in uporabniškimi podatki. Uporabnik lahko nemoteno uredi aktivnosti tudi ko komunalno podjetje nima uradnih ur. V magistrskem delu predstavljamo infrastrukturo in različne tehnologije, ki so vir informacij in jih spletni portal distribuira uporabniku. Z uvedbo takšnih tehnologij se digitalizirajo tudi delovni procesi in nadzor nad delom znotraj komunalnega podjetja. Nove tehnologije se razvijajo vsak dan, zato je uvedba takšnih tehnologij postala nujna.
Ključne besede: komunalno podjetje, gospodarska javna služba, oskrba s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, čiščenje odpadne vode, ravnanje z odpadki, spletni portal, elektronsko poslovanje, geografski informacijski sistem, e-račun
Objavljeno: 24.05.2018; Ogledov: 240; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (8,77 MB)

6.
Skrb za zapuščene živali v občinah
Vesna Mihovilovič, 2018, diplomsko delo

Opis: Zapuščenim živalim se mora zagotoviti pomoč, oskrba in namestitev v zavetišču, zavetišče pa je lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvaja, kot gospodarska javna služba. Če je neka dejavnost potrebna za normalno delovanje družbe in je zato ni mogoče prepustiti zasebnemu sektorju v upravljanje, se jo podredi javnopravnemu režimu javne službe, ki je v organizaciji države ali lokalne skupnosti. Javne službe delimo na negospodarske in gospodarske, slednje se lahko zagotavlja v različnih oblikah: režijski obrat, javni gospodarski zavod, javno podjetje, s podeljevanje koncesij. Koncesija je neke vrste pooblastilo, ki ga po predpisanem postopku in obliki, podeli država ali lokalna skupnost osebi civilnega prava, torej opravljanje neke dejavnosti se prenese v zasebno sfero, ampak ostaja pod nadzorstvom javne oblasti. Koncesija je tudi najbolj pogosta oblika izvajanja gospodarske javne službe pomoči, oskrbe in namestitve zapuščenih živali v zavetišču, ki se je poslužujejo Slovenske občine. Zakon o gospodarskih javnih službah točno določa po kakšnem postopku morajo izbrati koncesionarja. Prvo sprejmejo odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe, sledi koncesijski akt na podlagi katerega se objavi javni razpis, nato se o izbiri koncesionarja odloči z upravno odločbo ter z njim sklene koncesijsko pogodbo. Občina Škofja Loka v tem delu ni spoštovala zakonodaje, kljub temu da ima sklenjeni pogodbi z dvema zavetiščema za oskrbo mačk in psov na njenem območju, pa za to ni sprejela ustrezne pravne podlage in opravila izbire izvajalca na podlagi javnega razpisa. Seveda pa ni osamljen primer, velik odstotek občin po Sloveniji skrbi za zapuščene živali, nima urejene v skladu z zakonodajo. S tem, ko niso sprejele ustrezne pravne podlage in objavile javnega razpisa, kršijo načelo ustavnosti in zakonitosti ter prepovedi diskriminacije - zagotovitev enakih možnosti za vse potencialne prijavitelje, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za zavetišča za zapuščene živali.
Ključne besede: zapuščene živali, zavetišče, občina, gospodarska javna služba, koncesija, koncesijski akt, koncesijska pogodba, javni razpis
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 314; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (905,08 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici