| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pogrebna in pokopališka dejavnost v Mestni občini Koper
Nemanja Ilić, 2017, diplomsko delo

Opis: Mestna občina Koper je v okviru svojih pristojnosti pravno uredila pogrebno in pokopališko dejavnost na svojem območju z Odlokom o upravljanju pokopališč in o pokopališkem redu (Uradne objave, št. 6/97) ter Odlokom o pogrebni dejavnosti (Uradne objave, št. 20/02). Oba predpisa definirata pogrebno in pokopališko dejavnost kot lokalno gospodarsko javno službo. V obeh odlokih so tudi določene pravice in obveznosti izvajalcev oziroma upravljalcev in uporabnikov omenjenih gospodarskih javnih služb. Odlok o upravljanju pokopališč in o pokopališkem redu pravno ureja pokopališko dejavnost, katera obsega izvajanje načrtovanega razvoja ter urejanje in vzdrževanje pokopališč oziroma infrastrukture na pokopališčih, opuščanje pokopališč, vodenje in vzdrževanje pokopališkega katastra in oddajanje grobov v najem ter načine pokopov. Na drugi strani Odlok o pogrebni dejavnosti pravno ureja pogrebno dejavnost, ki obsega pripravo grobov, organizacijo pogrebov ter druge storitve v zvezi s pripravo pokojnikov za pokop, organizacijo pogrebnih svečanosti in prevoze pokojnikov. Navedena odloka sta bila sprejeta na podlagi Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč /ZPPDUP/, ki je prenehal veljati z uveljavitvijo Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti /ZPPDej/ v letu 2016. Na podlagi ZPPDej občinski predpisi izdani po ZPPDUP prenehajo veljati, torej tudi oba odloka Mestne občine Koper. Kljub temu, kar smo ravno kar povedali se oba odloka Mestne občine Koper, ki pravno urejata pogrebno in pokopališko dejavnost uporabljata naprej. Obveznost Mestne občine Koper je, da v predpisanem roku, ki ga določa ZPPDej, to pa je eno leto od uveljavitve novega zakona uskladi svoje predpise z novo zakonodajo. V primeru, da tega ne stori bodo občinski predpisi, ki urejajo pogrebno in pokopališko dejavnost neustavni in nezakoniti.
Ključne besede: pogrebna dejavnost, pokopališka dejavnost, Mestna občina Koper, gospodarska javna služba, pogreb, pokopališče.
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 1059; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (212,90 KB)

2.
LEKARNIŠKA DEJAVNOST - JAVNA SLUŽBA ALI GOSPODARSKA DEJAVNOST
Tanja Bauer, 2016, magistrsko delo

Opis: Lekarniško dejavnost v Republiki Sloveniji opravljajo javni zavodi in zasebniki na podlagi koncesije in sicer kot javno službo in hkrati tudi kot tržno dejavnost. Javni zavodi sicer niso ustanovljeni za opravljanje gospodarske dejavnosti in pridobivanje dobička, temveč za opravljanje javne službe, vendar so lekarniški javni zavodi v tem pogledu posebni, saj ustvarjajo velike presežke, delujejo pretežno po tržnem principu in so celo družbeniki v gospodarskih družbah. Zakonski predpisi na tem področju so nejasni in pomanjkljivi. Zaradi tega se v lekarniški dejavnosti pojavljajo številna vprašanja. Problematična je razmejitev med javno službo in tržno (gospodarsko) dejavnostjo, zato ni čisto jasno, katera dejavnost, ki jo opravlja zavod, spada v okvir javne službe in katera pod tržno dejavnost. Razmejitev pa je pomembna, saj je od nje odvisen režim izvajanja dejavnosti in razpolaganja s presežkom. Nekateri lekarniški javni zavodi presežek, ki ga ustvarijo, uporabljajo za ustanavljanje gospodarskih družb. Vendar pa zaradi določb zakonskih predpisov, ki javnim zavodom prepovedujejo pridobivanje kapitalskih naložb, obstaja dilema o zakonitosti ustanavljanja gospodarskih družb s strani javnih zavodov. Obstaja pa tudi vprašanje, ali takšno razmerje morda škodi poslovanju gospodarskih družb, glede na to, da javni zavodi delujejo po drugačnih netržnih principih, gospodarske družbe pa morajo biti konkurenčne na trgu. Zaradi tega nasprotja se postavlja tudi vprašanje, kako se razporeja presežek/dobiček, ki ga ustvarita javni zavod in gospodarska družba in ali se lahko razporedi v proračune občin ustanoviteljic zavoda. Pri obravnavi navedenih vprašanj naletimo na temeljno vprašanje, ali je zavod kot pravna oseba lastnik sredstev, ki jih uporablja za opravljanje dejavnosti ali pa so lastnice teh sredstev občine ustanoviteljice zavoda. S tem je povezano tudi vprašanje odgovornosti za obveznosti zavoda. Prav tako je v lekarniški dejavnosti različen položaj javnih zavodov in zasebnikov koncesionarjev, vprašanje pa je, kakšne so te razlike in kako vplivajo na izvajanje lekarniške dejavnosti. Morebitne rešitve navedenih vprašanj so že bile predlagane v okviru več predlogov zakonov, vendar ti še niso sprejeti. Opravljena je tudi primerjava ureditve lekarniške dejavnosti v Republiki Sloveniji z ureditvijo v Republiki Avstriji.
Ključne besede: lekarniška dejavnost, javna služba, javni sektor, javni zavod, tržna dejavnost, gospodarska dejavnost
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 1534; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

3.
ZAPOSLOVANJE V FINANČNI IN ZAVAROVALNIŠKI DEJAVNOSTI V ČASU GOSPODARSKE KRIZE
Natalija Verbega, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Predmet raziskave je zaposlovanje v finančni in zavarovalniški dejavnosti v Sloveniji, pri čemer nas je posebej zanimalo, kolikšen je obseg zaposlenosti v obdobju pred gospodarsko krizo (pred letom 2009) - in kolikšen po tem obdobju. Pomeni, da je raziskava zajemala obdobje od leta 2005 do 2015 oziroma do zadnjih objavljenih podatkov. Znano je namreč, da je imela gospodarska kriza izjemno negativen vpliv na zaposlovanje v svetu, in še posebej v Sloveniji, vendar pa je imela verjetno različen učinek na različne dejavnosti in posledično tudi na zaposlovanje v različnih dejavnostih. Zato bo naša naloga raziskati gibanje zaposlovanja in samozaposlovanja v omenjenih dveh dejavnostih obravnavanega obdobja.
Ključne besede: - zaposlovanje - brezposelnost - finančna in zavarovalniška dejavnost - gospodarska kriza
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 718; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

4.
ZLORABA POLOŽAJA ALI ZAUPANJA PRI GOSPODARSKI DEJAVNOSTI Z VIDIKA GOSPODARSKEGA PRAVA
Mojca Turinek, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom »Zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti z vidika gospodarskega prava« tako po pojmovni kot vsebinski plati opredeljuje posamezne oblike ravnanj storilcev tega kaznivega dejanja, ki je inkriminirano v 240. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), s posebnim poudarkom na tistih ločnicah in segmentih, ki ob upoštevanju temeljnega ustavnega načela svobodne gospodarske pobude pomenijo prehode iz povsem legalnega in legitimnega načina gospodarskega poslovanja, do dejanj, ki pomenijo zlorabo položaja, zaupanja, ki je na podlagi splošnih ali posebnih pooblastil dano osebam znotraj gospodarskih in z njimi izenačenih subjektov, prekoračitev pravic v razmerju do tretjih oseb ali opustitev dolžnosti, h katerim so posamezniki zavezani na podlagi samega zakona, drugega predpisa, akta pravne osebe ali pravnega posla glede razpolaganja s tujim premoženjem ali koristmi, njihovega upravljanja ali zastopanja. Skozi predstavitev lastnih praktičnih primerov, dilem sodne prakse, teoretičnih izhodišč in primerjalno pravne dogmatike avtorica v delu izpostavlja pomen pravočasne prepoznave elementov protipravnosti v posameznih poslovnih dogodkih in njihovih posledicah ter pravilne in zakonite uporabe gospodarskih institutov, osvetljenih z vidika posebnosti institutov splošnega dela kazenskega zakonika v smeri pravilne pravne kvalifikacije kaznivega dejanja. Odgovarja na vprašanja o upravičenosti kritike teorije o nedoločenosti obravnavanega kaznivega dejanja, njegove potrebnosti v kazenskem zakoniku ter z vidika opredeljenosti opisa dejanja kot tihe blanketne norme opozarja na temeljno načelo enotnosti pravnega reda. Ob označitvi dejanja kot posebnega delikta so pojasnjene ločnice med (so)storilstvom in udeležbo s poudarkom na institutih nepravega opustitvenega dejanja, opustitvene pomoči, poskusa pri sostorilstvu, posebnosti posrednega storilstva ter dejanskega in kolegijskega organa v povezavi s pravnimi učinki privolitve in njene zakonitosti. Opredeljuje se do pravne kontinuitete trenutno veljavnega opisa dejanja v primerjavi z njegovimi predhodniki ter ob opustitvi klavzule o subsidiarnosti postavlja razmejitve do kaznivega dejanja poneverbe, stečajnih in korupcijskih kaznivih dejanj ter pranja denarja, pri tem pa opozarja na uporabo interesne formule in pomen načela dvojne kaznivosti. Delo razrešuje tudi dileme v zvezi z neuravnoteženostjo med ravnanjem in posledico temeljne oblike kaznivega dejanja ter ob poudarjenih elementih premoženjskega delikta opozarja na odvečnost inkriminacije njegove privilegirane oblike, motivirane s pridobitvijo nepremoženjske koristi. Za postavitev mej področja kriminalnosti pri podjetniških odločitvah, ugotavljanje koristoljubnega ali oškodovalnega namena storilca ter obstoja katere od zatrjevanih oblik zmot ponuja razlago pravila razumne poslovne presoje, podaja kriterije za opredelitev gospodarske dejavnosti v okviru negospodarskih subjektov ter (ne)dopustnosti razpolaganj s premoženjem v vodilnih pravnoorganizacijskih oblikah družb ter ob podani civilistični razlagi pojma pojasnjuje razlike med fiktivnimi posli v korporacijskem in kazenskopravnem smislu. Prikazane so tudi posebnosti upravljanja in možnosti uresničitve zakonskih znakov obravnavanega dejanja v času ustanavljanja družbe, njene finančne krize in prenehanja ter v okviru koncernskih razmerij.
Ključne besede: zloraba položaja ali zaupanja, delictum proprium, sostorilstvo, udeležba, posredni storilec, dejanski organi, namerni delikt, blanketna napotitev, načelo enotnosti pravnega reda, gospodarska dejavnost, gospodarski subjekti, preddružba, razpolaganje s premoženjem gospodarske družbe, fiktivni posli, finančna pomoč, pravilo razumne poslovne presoje, tvegani posli, zloraba v času prenehanja družbe, stečajni upravitelj, stek (čistih) gospodarskih kaznivih dejanj.
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1900; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

5.
Vloga operativne kriminalističnoobveščevalne analitike pri preiskovanju gospodarskega kriminala
Klemen Cerar, 2016, diplomsko delo

Opis: Evropska unija od držav članic zahteva vzpostavitev nacionalnega modela kriminalističnoobveščevalne dejavnosti, ki temelji na evropskem modelu. V Sloveniji to sicer še ni urejeno, so pa za vzpostavitev že aktivirane delovne skupine, ki pripomorejo k opaznemu napredku na tem področju. Kljub temu pa so zaznane težave, ki zavirajo razvoj kriminalističnoobveščevalne dejavnosti. Glavni vzroki zanje so pomanjkanje znanja in posledična nezainteresiranost vodilnih v policiji, ki še vedno sledijo tradicionalnim modelom vodenja (Potparič, 2014). Z vzpostavitvijo kriminalističnoobveščevalne dejavnosti in nacionalnega modela bo omogočen prehod na obveščevalno vodeno policijsko dejavnost. Tako bo kriminalističnoobveščevalna dejavnost usmerjala policijsko in ne obratno, s čimer bo v ospredje prišla tudi njena proaktivna usmerjenost. V diplomskem delu izpostavljamo pomembnost kriminalističnoobveščevalne dejavnosti in s tem tudi operativne kriminalističnoobveščevalne analitike pri preiskovanju gospodarskega kriminala. S šolskim primerom smo prikazali vlogo operativne kriminalističnoobveščevalne analitike pri preiskovanju kaznivega dejanja gospodarske kriminalitete in ugotovili, da je nujno potrebna za uspešnejše preiskovanje in preprečevanje vseh oblik kriminalitete. Ugotovili smo tudi, da ima osrednjo vlogo analitik, saj mora s pomočjo svojih znanj, tehnik in orodij, ki jih ima na voljo, sestaviti celotno sliko kaznivega dejanja ter na ta način usmerjati preiskavo.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, analitika, diplomske naloge
Objavljeno: 01.06.2016; Ogledov: 1082; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (459,85 KB)

6.
KAZNIVO DEJANJE ZLORABE POLOŽAJA ALI ZAUPANJA PRI GOSPODARSKI DEJAVNOSTI (240. ČLEN KZ-1)
Klaudija Jelenko, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je v celoti osredotočeno na kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (240. člen Kazenskega zakonika, v nadaljevanju KZ-1), ki je v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije uvrščeno med kazniva dejanja zoper gospodarstvo. Kot čisto gospodarsko kaznivo dejanje ščiti na eni strani gospodarstvo in premoženje gospodarske družbe, hkrati pa inkriminira dejanja storilca, ki pri opravljanju gospodarske dejavnosti z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist ali povzročil premoženjsko škodo, zlorabi dano zaupanje. Pred osamosvojitvijo Republike Slovenije smo kaznivo dejanje poznali v nekoliko drugačni obliki. Uvrščeno je bilo med kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, kar pomeni, da je bilo lahko storjeno le s strani uradnih (kasneje pa tudi odgovornih) oseb. Po trenutni ureditvi je to kaznivo dejanje prav tako delictum proprium, vendar pa storilci niso uradne osebe, temveč osebe, ki pri opravljanju gospodarske dejavnosti storijo katerega izmed možnih izvršitvenih načinov (zlorabijo položaj, dano zaupanje, prekoračijo pravice ali opustijo dolžnosti, ki jih imajo na podlagi zakona, drugega predpisa, akta pravne osebe ali pravnega posla). V teoriji se obravnavano kaznivo dejanje velikokrat omenja kot »menedžerski delikt,« saj njegovi storilci običajno izhajajo iz vrst direktorjev, poslovodij, članov uprave,.. gospodarskih družb. Podobno ureditev je sprejel tudi zakonodajalec Republike Hrvaške z novim kazenskim zakonikom, ki je začel veljati 2013 in kateri je (podobno kot slovenski) kaznivo dejanje zlorabe zaupanja povzel po nemškem kaznivem dejanju »Untreue.« Bistvena razlika med obema ureditvama je v tem, da pri storilcu kaznivega dejanja po hrvaškem KZ zadostuje, da je podan eventualni naklep (enako kot po nemškem Untreue), pri nas pa eventualni naklep ne zadošča. Za obsodilno sodbo je potrebno dokazati, da je storilec ravnal z direktnim naklepom. Druga pomembna razlika je v tretjem členu 240. člena KZ-1, ki inkriminira tudi namen pridobitve nepremoženjske koristi in ga nov hrvaški KZ ne pozna. Največje težave sodišču v praski povzročajo primeri, ko so storilci kot nosilci določenih pooblastil hkrati tudi družbeniki gospodarske družbe, katere obstoj je zaradi kaznivega dejanja ogrožen. Ker so gospodarske družbe samostojne nosilke pravic in obveznosti in imajo kot pravne osebe svoje premoženje ločeno od premoženja družbenikov, se z njenim premoženjem ne sme razpolagati kot z lastnim. Družbeniki niso lastniki družb, temveč so le imetniki njenih deležev (delnic ali poslovnih deležev). Vendar pa sodna praksa pri takšnih nedovoljenih razpolaganjih dopušča izjeme. Protipravnost je namreč izključena, če je storilec za storitev tega kaznivega dejanja imel jasno in vnaprej dano soglasje vseh preostalih družbenikov. Prav tako se kot storilec tega kaznivega dejanja po stališču slovenske (ne pa tudi hrvaške) sodne prakse ne bo mogel obravnavati družbenik enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo. Takšno stališče je podprto z (ne preveč prepričljivim) argumentom, da bi v tem primeru bila oškodovanec in storilec kaznivega dejanja po 240. členu ena in ista oseba, kar pa pojmovno ni mogoče.
Ključne besede: Gospodarska kriminaliteta, gospodarsko kazensko pravo, gospodarska kazniva dejanja, zloraba položaja ali zaupanja, gospodarska dejavnost, delictum proprium, namerni delikt, Untreue, izneverjenje, gospodarska družba, protipravnost razpolaganja družbenika, teorija soglasja
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 4748; Prenosov: 941
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

7.
KMETIJSTVO KOT RAZVOJNA MOŽNOST OBČINE GRAD
Jernej Rumež, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Kmetijstvo je bilo in je še vedno ena izmed najpomembnejših panog, saj omogoča posamezniku preživetje. Skozi čas je ta panoga doživela izjemen napredek. Spomnimo se, kako pomembno je bilo odkritje Amerike, saj so v Evropo prišle poljščine, ki so ljudi nahranile in pregnale lakoto. Ljudje so si z različnimi iznajdbami lajšali delo in kmetovanje je postajalo vedno hitrejše in donosnejše. Gre za eno izmed panog, ki je v kratkem času dosegla zelo velik napredek. Še pred nekaj leti je skoraj vsaka hiša na vasi imela živino, ljudje so obdelovali zemljo, kljub temu, da so bili redno zaposleni. Te pridelke so porabili, če pa so jih pridelali več, so jih prodali in še zaslužili. Kmetije so bile skromne, tudi mehanizacije ni bilo v izobilju, tako, da so si kmetje priskočili na pomoč in nesebično opravili potrebno delo. Takšne kmetije so se skozi čas začele opuščati, saj je začela prevladovati logika, da se to »ne izplača« in je bolje, da pridelke oz. izdelke kupimo v trgovini. V diplomskem delu želimo predstaviti kmetijstvo kot razvojno možnost občine Grad. Občina Grad leži na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije. Na območju občine je kmetijstvo še vedno ena izmed najbolj pomembnih gospodarskih dejavnosti, na katero se vežejo tudi dopolnilne dejavnosti, katere bi lahko bile bolj razširjene, inovativnejše in s tem finančno bolj donosne. Moramo se zavedati, da so dopolnilne dejavnosti tiste, s katerimi bi lahko razširili ekonomsko bazo in dvignili kazalce gospodarske razvitosti v občini Grad. Poudarek bomo namenili različnih oblikah kmetijstva, s katerimi bi želeli doseči cilje, ki smo si jih zastavili.
Ključne besede: - kmetijstvo, - razvoj kmetijstva, - gospodarska dejavnost, - tradicionalno kmetijstvo, - moderno kmetijstvo, - občina Grad.
Objavljeno: 26.06.2015; Ogledov: 669; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (930,95 KB)

8.
IZVAJANJE POKOPALIŠKE IN POGREBNE DEJAVNOSTI V OBČINI KOZJE
Anita Labohar, 2013, diplomsko delo

Opis: Pokopališka in pogrebna dejavnost je ena izmed najstarejših dejavnosti, s katero se srečujemo vsi ljudje. V Republiki Sloveniji se izvaja kot izbirna lokalna gospodarska javna služba, kar pomeni, da je za njeno zagotavljanje odgovorna lokalna skupnost, ki jo lahko zagotavlja, ni pa nujno da jo. Ker gre za gospodarsko javno službo, je njen pomen in bistvena značilnost v pridobivanju dobička. Temeljni zakon, ki ureja pokopališko in pogrebno dejavnost je Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč /ZPPDUP/ (Uradni list SRS, št. 34/1984, Uradni list SFRJ, št. 83/1989, SRS, št. 5/1990, RS, št. 26/1990, 10/1991, 17I/1991-I-ZUDE, 13/1993-ZP-G, 66/1993-ZP-H, 66/2000 Odl.US: U-I-48/97-12, 61/2002 Odl.US: U-I-54/99-14, 110/2002-ZGO-1, 2/2004-ZZdrI-A) iz leta 1984. Zaradi zastarele in pomanjkljive zakonodaje, je v praksi prihajalo do različnih tolmačenj ZPPDUP, kar je vodilo do različnih ureditev pokopališke in pogrebne dejavnosti po občinah. Tako so nekatere občine za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti podeljevale koncesije, drugod pa so opravljanje pogrebne dejavnosti prepustili delovanju prostega trga. V Občini Kozje pokopališko dejavnost upravljajo krajevne skupnosti, medtem ko je za izvajanje pogrebne dejavnosti podeljena koncesija. Koncesija je posebno dovoljenje in pooblastilo, ki ga da država ali lokalna skupnost osebi zasebnega prava za izvajanje javne službe. Koncesijsko pogodbo skleneta koncedent, torej država oziroma samoupravna lokalna skupnost in koncesionar. Koncedent s koncesijsko pogodbo podeli, koncesionar pa prejme posebno ali izključno pravico za izvajanje dejavnosti javne službe v koncesijskem razmerju, katerega predmet je izvajanje dejavnosti javne službe. Koncesija se začne izvajati, ko obe pogodbeni stranki podpišeta koncesijsko pogodbo in se podeli za dobo petih let od podpisa pogodbe.
Ključne besede: pokopališče, pogreb, pokopališka in pogrebna dejavnost, Občina Kozje, koncesija, gospodarska javna služba
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 1734; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (583,20 KB)

9.
ŠPORT KOT SPECIFIČNA DEJAVNOST V PRAVNI UREDITVI EU
Pavel Djurković, 2013, diplomsko delo

Opis: Šport, kot ga poznamo danes na področju Evropske unije (odslej tudi: EU), je zelo obširno področje. Za nemoten razvoj športa je nujno, da so posamezna pravila v športu podvržena normiranju le organom znotraj samih športnih institucij. Ta avtonomna pravila obsegajo povsem športna pravila ali pravila igre, pravila o organizaciji in delovanju posameznih športnih institucij ter pravila, ki se nanašajo samo na amaterski šport. Šport kot gospodarska dejavnost pa zapade pod pravila EU, zato morajo biti pravila, ki urejajo ta del športa, nujno usklajena s pravili višjega ranga, to je s pravili prava EU, predvsem tistimi, ki urejajo notranji trg in konkurenčno pravo. Takšno delitev priznavajo in zahtevajo vse institucije EU. Ko torej šport preseže okvire amaterizma in ko preide v sfero gospodarske ali ekonomske dejavnosti, nanj neizogibno učinkujejo pravila notranjega trga ter pravila konkurenčnega prava EU. Čeprav se športni funkcionarji trudijo in močno lobirajo, da bi celotno področje športa izvzeli iz okvira učinkovanja pravil prava EU, jim to kot kaže ne bo uspelo, saj je povezava med športom, gospodarstvom pretesna. Zaradi tega je neizbežno, da je področje normiranja športa razdeljeno med samo športna pravila in pravila, ki morajo biti usklajena s pravili prava EU in sodno prakso. Ta pravila veljajo tudi za vse druge gospodarske panoge. A tudi v pravilih, s katerimi mora biti področje športa usklajeno, najdemo določene izjeme, ki so zaradi njegove družbene vloge priznane samo športu. Iz tega razloga trdimo, da je šport specifična dejavnost v pravnem sistemu EU.
Ključne besede: Evropska unija, pravna ureditev, šport, notranji trg EU, konkurenčno pravo EU, specifična dejavnost, gospodarska dejavnost.
Objavljeno: 22.03.2013; Ogledov: 1597; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (685,46 KB)

10.
Vojaška podjetja skozi zgodovino
Peter Papler, 2008, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: vojaške organizacije, vojaška gospodarska dejavnost, zgodovinski pregled
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 1855; Prenosov: 42
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici