| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Specifičnosti inflacijskih gibanj v skupini držav G7
Simon Matej Podgoršek, 2020, diplomsko delo

Opis: Inflacija je pojav naraščanja splošne ravni cen. V zadnjih 30 letih smo priča konstantno nizkim stopnjam inflacije. Ocenjevanje in razumevanje inflacije je ključnega pomena pri oblikovanju in vodenju uspešne ekonomske politike. V tem delu obravnavamo teorijo o inflaciji in poglavitne dejavnike, ki vplivajo na inflacijsko gibanje. Prikažemo gospodarska in inflacijska gibanja držav članic G7 v obdobju od 1990 do 2019. Problem, ki ga predstavimo, je nenavadno nizka stopnja inflacije v zadnjem desetletju in nezmožnost monetarne politike, da bi ta problem razrešila. V delu pridemo do sklepa, da je ohranjanje stabilne inflacije ključnega pomena za gospodarski napredek držav. Dejavniki, kot so mednarodna trgovina, globalizacija, tehnološki napredek in plačna gibanja, pomembno krojijo dinamiko inflacije v skupini držav članic G7.
Ključne besede: Inflacija, gospodarska aktivnost, globalizacija, ekonomska politika, inflacijska pričakovanja.
Objavljeno v DKUM: 23.11.2020; Ogledov: 991; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (721,01 KB)

2.
Slovensko podjetništvo v letu krize : GEM Slovenija 2009
Miroslav Rebernik, Polona Tominc, Ksenja Pušnik, 2010, znanstvena monografija

Opis: V jedru proučevanja največje svetovne raziskave podjetništva Globalni podjetniški monitor (GEM) je posameznik in celotni spekter dejavnikov, ki vplivajo na razmerja med podjetniki, podjetništvom, družbo in njenim razvojem. Podjetja ustvarijo posamezniki, na nagnjenost posameznika k podjetništvu pa vplivajo številni dejavniki v institucionalnem okolju, odnos družbe do podjetništva, kulturne vrednote in podobno. Ti dejavniki so različni glede na stopnjo dosežene ekonomske razvitosti posamezne države. V vsakem izmed tipov gospodarstev je vloga podjetništva drugačna, kar tudi zahteva drugačen odziv ekonomske politike in politike pospeševanja podjetništva. V monografiji smo kar nekaj analiz naredili tako, da smo Slovenijo primerjali s temi tipi gospodarstev, predvsem pa z državami, ki so nam po ekonomski razvitosti ali geografski umeščenosti bliže. Krajše poglavje v monografiji smo posvetili tudi globalnemu podjetniškemu indeksu – GEI indeksu, ki omogoča, da ločeno spremljamo tri ključna področja podjetništva v posamezni državi in jih globalno primerjamo, to so odnos do podjetništva, podjetniška aktivnost in podjetniške aspiracije. Leta 2009 je bilo v raziskovanje prvič vključeno tudi socialno podjetništvo.
Ključne besede: podjetništvo, podjetniki, značilnosti, poslovno okolje, motivacija, socialno podjetništvo, strokovnjaki, uspešnost, aktivnosti, podjetniška aktivnost, Globalni podjetniški indeks, gospodarska kriza, socialno podjetništvo
Objavljeno v DKUM: 18.01.2017; Ogledov: 1903; Prenosov: 202
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Kreditna aktivnost bank v Sloveniji in primerjava z evroobmočjem
Lejla Medić, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi v krajšem uvodnem delu izpostavljamo nekatera teoretična izhodišča o kreditih, obrestnih merah, kreditnem krču ter kreditnem tveganju. V okviru pregleda kreditne aktivnosti v Sloveniji in evroobmočju analiziramo gospodarsko aktivnost ter makroekonomske značilnosti v Sloveniji in evroobmočju. Ugotavljamo, kako se je v zadnjih letih s strani gospodinjstev in podjetij spreminjalo povpraševanje po kreditih ter analiziramo spreminjanje kreditnih standardov pri posojilih gospodinjstvom in podjetjem v Sloveniji in evroobmočju. V tem poglavju nekoliko podrobneje primerjamo razpoložljiv dohodek, finančno premoženje ter zadolženost gospodinjstev in podjetij v Sloveniji in evroobmočju. Osredotočamo se na obdobje zadnjih petih let. V empiričnem delu naloge primerjamo kreditne standarde za podjetja v Sloveniji in evroobmočju, kjer predstavljamo anketo o bančnih posojilih, ki jo izvaja ECB. Poleg tega analiziramo zmanjšan obseg posojil gospodinjstev v Sloveniji, kjer predstavljamo dinamiko rasti posojil gospodinjstev ter povpraševanje gospodinjstev po posojilih v Sloveniji.
Ključne besede: kredit, obrestna mera, kreditno povpraševanje, kreditna ponudba, kreditna aktivnost, kreditni standardi, kreditni krč, gospodarska aktivnost, gospodinjstva, podjetja
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1257; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

4.
PRAVNE MOŽNOSTI IN SMOTRNOST AKTIVNEGA PRISTOPA PRI UPRAVLJANJU SLABIH TERJATEV DO PODJETIJ V BANKAH
Martin Kandrič, 2016, magistrsko delo

Opis: V času gospodarske oziroma finančne krize, ki je izbruhnila konec leta 2008, se je veliko podjetij znašlo v brezizhodni situaciji. Podjetja so se na eni strani soočala z nenadnim upadom prihodkov in na drugi strani s prezadolženostjo oziroma nevzdržnim dolgom. V času recesije se je drastično zmanjšala kreditna aktivnost bančnega sistema, saj banke nenadoma niso več zaupale podjetjem, da bodo vrnila sposojena denarna sredstva. Slovenskim bankam se je v letih od 2009 do vključno 2013 povečeval obseg nedonosnih kreditov, ki je znižal kapital bank na neustrezno raven. Posledično je bil konec leta 2013 ogrožen celotni slovenski bančni prostor. V ta namen je država sprejela določene ukrepe za stabilizacijo bančnega sistema, ki so omogočili prenos nedonosnih terjatev na specializirano institucijo Družbo za upravljanje terjatev bank (v nadaljevanju: DUTB). S tem je omogočila sistemski okvir za aktiven pristop upravljanja slabih oziroma nedonosnih terjatev. Prav tako so se banke kadrovsko okrepile in ustanovile oddelke intenzivne spremljave (v kolikor jih že niso imele formirane) ter pričele z aktivnejšim pristopom prestrukturiranja slabih terjatev do dolžnikov. Tuja literatura s področja upravljanja tveganih terjatev loči dva bazična pristopa obravnave dolžnikov, in sicer izvensodni pristop prestrukturiranja (sporazumno) in sodni pristop, ki je pod jurisdikcijo stečajnega sodišča. Tuja stečajna sodišča dajejo prednost oziroma so usmerjena v ohranjanje poslovanja podjetja. Odločitve sodišč se sprejemajo tudi na osnovi tehtanja med ohranjanjem zaposlenih in poplačilom upnikom. Slovenske banke pa so v smislu usklajenega delovanja in iskanja konstruktivnih rešitev sprejele načela prestrukturiranja, ki stremijo k ohranitvi delovanja podjetja in tudi k reševanju socialnega vidika problema. Sočasno pa je država sprejela zakonske okvirje, da bi omogočila učinkovitejše prestrukturiranje dolžnikov. Gre za novelo F Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), ki je stopila v veljavo z decembrom 2013. Predmetna novela omogoča bolj učinkovito prestrukturiranje ločitvenih terjatev, ki jih je možno podaljšati z moratorijem na odplačilo in znižati obrestno mero za čas odplačila. Novost te novele je preventivno prestrukturiranje, ki omogoča dolžniku predinsolventno prestrukturiranje z vnaprej določenimi pravili, ki predvidevajo, da obstaja velika možnost insolvence v roku enega leta. Novela omogoča tudi postopek ponovne prisilne poravnave za tista podjetja, ki se niso dovolj uspešno in učinkovito razdolžila po prejšnj noveli ZFPPIPP-a. V času prestrukturiranja dolžnikovega dolga so finančni kazalci, kot na primer Debt/earnings before interest, taxes, depreation, amortization (v nadaljevanju: Debt/EBITDA) ali EBITDA interest coverage, določen odsev oziroma prikaz trenutnega finančnega stanja, v katerem se podjetje nahaja. Predmetno orodje služi upnikom kot signal za prepoznavo kritičnega dogodka in hitrejšega ukrepanja v smislu aktivnejšega pristopa pri prestrukturiranju finančnega dolga. S pomočjo intervjuja sem definiral smernice za formiranje pojma aktivnega pristopa upravljanja slabih terjatev v bankah. Ugotovil sem, da aktiven pristop zajema skupek dejavnosti iz različnih področij delovanja bank, od finančne analize nabora podatkov do preučevanja poslovnega modela dolžnika. Vzporedno analiziranje podatkov z vidika banke zajema tudi aktivno spremljavo slabitev v odvisnosti od kvalitete zavarovanj in časovnega okvirja pričakovanega poplačila. Sprejete izhodne strategije vsekakor vplivajo na poslovanje banke oziroma na njen poslovni rezultat ter prilagajanje politike upravljanja tveganih terjatev glede na dane okoliščine. V empiričnem delu sem dokazal, da ne obstaja neposredna povezava med izračunanimi »trdimi« finančnimi kazalci in odločanjem banke oziroma upnika o potrditvi prisilne poravnave, ampak na sprejemanje poslovnih odločitev vplivajo drugi »mehki« dejavniki.
Ključne besede: gospodarska in finančna kriza, prezadolženost, kreditna aktivnost, aktivno upravljanje slabih terjatev, DUTB, prestrukturiranje, insolventni postopki, Novela F ZFPPIPP, načela prestrukturiranja, izvedljiv poslovni model, scenariji poplačil.
Objavljeno v DKUM: 01.07.2016; Ogledov: 1578; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

5.
PRIMERJAVA SLOVENSKEGA IN MADŽARSKEGA GOSPODARSTVA S POUDARKOM NA TRGU DELA
Daniel Gömböš, 2014, diplomsko delo

Opis: Zaradi gospodarske krize, ki smo ji priča v zadnjih letih, se številna gospodarstva soočajo z različnimi problemi. Ena od najizrazitejših težav zlasti evropskih gospodarstev je poslabšanje razmer na trgu dela. Ker je pri številnih dejavnikih pomembno najprej pogledati odnose s sosednjimi državami, sta v diplomskem delu primerjani gospodarstvi Slovenije in Madžarske. Predstavljeni in primerjani so bistveni narodnogospodarski agregati, ki odražajo razvoj in konkurenčnost opazovanih gospodarstev. V diplomskem delu smo s pomočjo narodnogospodarskih kazalnikov, zakonodajnih predpisov in prikazom strukturnih značilnosti trga dela obeh gospodarstev ugotovili, da so razmere na slovenskem trgu dela še vedno boljše, vendar pa se je Madžarska v zadnjih letih zelo približala slovenskim statističnim podatkom. Slovenski trg dela kaže slabšanje razmer, medtem ko so na Madžarskem lahko priča rahlemu okrevanju trga dela, kar je predvsem posledica spremenjene madžarske zakonodaje o denarnih nadomestilih za brezposelne in zakonodaje o zaposlovanju brezposelnih.
Ključne besede: gospodarska aktivnost, trg dela, brezposelnost, zaposlovanje
Objavljeno v DKUM: 28.11.2014; Ogledov: 1114; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

6.
Vpliv izbranih institucionalnih in individualnih dejavnikov na podjetniško aktivnost ter njihova povezava z gospodarskim in družbenim napredkom
Katja Crnogaj, 2012, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji proučujemo vpliv institucionalnih in individualnih dejavnikov na podjetniško aktivnost ter njihovo povezavo z gospodarskim in širšim družbenim napredkom. Pri tem se srečujemo z različnimi perspektivami podjetništva in različnimi potrebami nacionalne politike, zato je pomembno, da najprej natančno razumemo podjetniške dejavnike in vzpostavimo celovitejši okvir, ki omogoča umestitev podjetništva v jedro konkurenčnosti nacionalne ekonomije. Največjo oviro tovrstnemu proučevanju predstavlja odsotnost splošno sprejete definicije podjetništva, kar predstavlja velik izziv za merjenje in primerjavo podjetništva v mednarodnem okolju in skozi čas. Tudi v primeru poenotenja glede primerne opredelitve podjetništva je težko najti merilno orodje, ki se ujema z izbrano terminologijo. Obstoječe podjetniške mere morajo biti skrbno izbrane in interpretirane, da lahko upoštevamo njihovo relevantnost za politične odločitve. Kompleksno je tudi ugotavljanje podjetniških učinkov, kjer smo v središče obravnave postavili vpliv podjetniške aktivnosti na gospodarsko rast, ki se preliva v stabilen in trajnostni gospodarski ter družbeni razvoj. Omejitve trdih pokazateljev gospodarske rasti, kot je BDP, so znane, zato smo okvir proučevanja razširili z upoštevanjem pokazateljev družbenega napredka, ki se odražajo v osebnem (človekovem) razvoju in trajnostnem razvoju družbe. Osrednji cilj doktorske disertacije je operacionalizacija široko zastavljenega modela proučevanja z namenom oblikovanja ustreznih izhodišč oblikovalcem podjetniške politike. Cilj raziskave je preveriti, ali in v kolikšni meri se povezava med podjetništvom in gospodarsko rastjo ter družbenim napredkom razlikuje med razvitimi in manj razvitimi državami, ter opredeliti v tem okviru pomembne vplivne dejavnike. Iz pregleda literature in različnih empiričnih študij je razvidno, da so raziskovalci doslej namenjali pozornost le posameznim dejavnikom podjetništva, ne pa tudi dovolj celovito – z upoštevanjem in operacionalizacijo individualne in makro ravni obenem. Pri operacionalizaciji raziskovalnega modela se osredotočamo na podatke, ki združujejo informacije o posameznikih, državah in času ter omogočajo raziskovanje vplivnih dejavnikov podjetniške aktivnosti glede na doseženo stopnjo gospodarske razvitosti države. Na tej osnovi smo si zastavili kompleksno raziskovalno vprašanje o tem, ali je mogoče vzroke za odkritje in ovrednotenje poslovne priložnosti ter pričetek podjetniške aktivnosti iskati v dejavnikih institucionalnega okolja, v katerih se priložnosti porajajo, in značilnostih posameznikov, ki jih izkoriščajo. Ugotavljali smo, ali je na ta način vzpostavljena povezava z gospodarskim in družbenim napredkom ter zagotovljena jasnejša slika oblikovalcem političnih ukrepov za pospeševanje podjetništva. Ker so v zadnjih letih različni viri podatkov privedli do protislovnih in nezadostnih empiričnih ugotovitev, smo v disertaciji na enem mestu sistematično prikazali, s katerimi pomembnejšimi mednarodno primerljivimi merami, ki so pomembne za sprejemanje in analizo političnih odločitev za povečevanje podjetniškega potenciala, se lahko merijo podjetniška aktivnost in opredeljeni vplivni dejavniki podjetništva. Na tej osnovi smo operacionalizirali zastavljeni model proučevanja podjetniškega procesa in njegove komponente v povezavi z gospodarsko rastjo in družbenim napredkom. Z upoštevanjem dveh različnih ravni obravnave smo potrdili pomen razlikovanja med posameznimi tipi podjetništva in njihovimi učinki v različnih gospodarskih okoljih.
Ključne besede: podjetništvo, individualne značilnosti podjetnika, dejavniki institucionalnega okolja, poslovne priložnosti, podjetniška aktivnost, merjenje podjetništva, gospodarska rast, gospodarski in družbeni napredek, podjetniška politika
Objavljeno v DKUM: 21.09.2012; Ogledov: 2974; Prenosov: 663
.pdf Celotno besedilo (5,12 MB)

Iskanje izvedeno v 7.5 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici