1. ANALIZA TRGA PROIZVODOV IN STORITEV IZ SLOVENSKIH GOZDOV IN SEGMENTIRANJE LASTNIKOV GOZDOVŽan Rola, 2023, magistrsko delo Opis: Gozdovi so naše bogastvo bi bil primeren začetek razmišljanja o gozdu, o pomenu gozdov in raziskovanju trga proizvodov in storitev iz slovenskih gozdov. Slovenija je dežela gozdov in Slovenci smo tako ali drugače povezani z gozdovi in številnimi vlogami gozdnih sestojev. Pri opredelitvi pomena gozdov in gospodarjenja z gozdovi lahko rečemo, da je bogastvo gozdov težko meriti, saj ima gozd poleg proizvodne še ekološke in socialne funkcije, obenem pa je sestavni del našega življenja, saj z njim sobivamo. Gozd moramo poznati kot ekosistem, poznati moramo vse njegove vloge in prav zato je upravljanje gozdov in gospodarjenje z njimi zahtevna naloga, pred katero so postavljeni njihovi lastniki. Ključnega pomena je torej poznavanje danosti gozda in pa ozaveščanje lastnikov gozdov o pravilnem in gospodarnem ravnanju z gozdovi.
Namen magistrskega dela je bil identificirati slovenske proizvode in storitve, ki izhajajo iz slovenskih gozdov, hkrati pa analizirati trg proizvodov in storitev in segmentirati lastnike gozdov v Sloveniji ter njihovo ravnanje z mladimi gozdnimi sestoji. Uporabljena metodologija magistrskega dela zajema sistematičen pregled obstoječe literature, člankov in spletnih virov na temo proizvodov in storitev ter gozdov samih. Poleg teoretičnega pregleda metod analize podatkov pa zajema metodologija tudi praktično uporabo segmentacijske analize.
Pri zagotavljanju dobrih pogojev slovenskega gozdarstva potrebujemo učinkovite strategije ozaveščanja in vodenja lastnikov gozdov, ki jih razvijamo na podlagi dobrega poznavanja populacije lastnikov. Raziskava kaže, da so lastniki gozdov večinoma moški, stari okoli 60 let, s srednješolsko izobrazbo in upokojeni. Imajo približno 18 hektarjev gozdne posesti, pri upravljanju katere se večinoma zanašajo na lastne izkušnje. Segmentacija lastnikov razkriva razlike glede na starost, izobrazbo in tehnologije, ki jih uporabljajo pri redčenju, ne pa tudi značilnih razlik v pridobivanju znanj in veščin. Ključni izzivi ustreznega upravljanja lastnikov gozdov vključujejo njihovo nizko zaupanje v zunanje vire informacij in redko uporabo teh virov. Prihodnje strategije moramo zato prilagoditi različnim segmentom populacije in jih usmeriti v povečanje zaupanja in uporabo različnih informacijskih virov za optimizacijo gospodarjenja z gozdovi.
Ključne besede: gozd, gozdni sestoj, gozdarstvo, trg proizvodov, lastniki gozdov, upravljanje, gospodarjenje z gozdovi, segment, segmentacijska analiza
Objavljeno v DKUM: 09.04.2024; Ogledov: 241; Prenosov: 21
 Celotno besedilo (2,59 MB) |
2. Gospodarjenje na travinju za ogljik in učinkovita raba dušika iz gnojevkeBranko Kramberger, Miran Podvršnik, 2021 Opis: Povečane koncentracije toplogrednih plinov v atmosferi vodijo v segrevanje planeta. Z gospodarjenjem na travinju lahko vplivamo na vezavo ogljika v organsko snov travniških tal in s tem zmanjšujemo koncentracije toplogrednega CO2 v ozračju. Po uvodnih poglavjih so v znanstveni monografiji analizirani vplivi gnojenja, kjer je poseben poudarek na učinkoviti rabi N iz gnojevke. Opisani so sodobni načini obnove travinja in za pridelovanje krme najpomembnejše rastline, ki tvorijo rušo. Delo zaključujejo načini rabe ruše, ki omogočajo ohranjanje ali povečevanje organskega ogljika v travniških tleh.
Ključne besede: gospodarjenje na travinju, gnojenje, ogljikov dioksid, organski ogljik, tla, travinje
Objavljeno v DKUM: 29.07.2021; Ogledov: 1293; Prenosov: 170
Celotno besedilo (145,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Vpliv načina gospodarjenja in postopkov spravila na kakovost krme s travinjaMirjana Walner, 2019, diplomsko delo Opis: V letu 2018 smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Hočah izvedli raziskovalno delo. Raziskovalno delo je temeljijo na analiziranju vpliva načina gospodarjenja na travinju in postopkov spravila na kakovost krme. Na območju Podravske regije smo izvedli 30 anket na 30 kmetijah ter odvzeli vzorce krme. S pomočjo anketnega lista smo zbrali podatke o načinu gospodarjenja na travnikih (vrsti in količini uporabljenih gnojil, načinu gnojenja, število košenj, načinu spravila oz. sušenja krme). Na izbranih kmetijah smo tekom vegetacijske dobe rastlin v mesecih maju, juniju in juliju zbrali vzorce pridelane krme različnih košenj (seno in otava). Zbrane vzorce smo analizirali na Kmetijskem Inštitutu Slovenije (KIS) z NIR-om. Na podlagi spektrov in z uporabo splošne umeritvene enačbe za travniško krmo, smo pri vzorcih krme ocenili vsebnost surovih beljakovin, surove vlaknine, NDF, ADF, vsebnost pepela in surovih maščob. Na podlagi podatkov o kemični sestavi in prostornini plina smo s pomočjo uradne nemške regresijske enačbe izračunali neto energijo za laktacijo (NEL).Ugotavljamo, da v zbranih vzorcih krme ni značilnih razlik v izbranih parametrih kakovosti krme glede na število košenj, zaporedno košnjo, prisotnost padavin in število obračanj opravljenih na travinju. Le čas košnje značilno vpliva na količino surovih beljakovin v krmi. Krma košena zvečer jih vsebuje več kot krma, košena zjutraj.
Ključne besede: travinje, gospodarjenje, krma, kakovost, NIRS
Objavljeno v DKUM: 30.07.2019; Ogledov: 2456; Prenosov: 232
Celotno besedilo (790,75 KB) |
4. Celovit podatkovni model za podporo trajnostnega upravljanja z mineralnimi surovinamiKatarina Hribernik, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Raziskava obravnava razvoj celovitega podatkovnega modela za trajnostno upravljanje z mineralnimi surovinami. Razvit je celovit podatkovni model, ki je usklajen z evropsko direktivo INSPIRE. Model izpolnjuje potrebe ciljnih skupin uporabnikov, ki izvajajo politiko trajnostnega upravljanja z mineralnimi surovinami. Izdelani podatkovni model smo celovito preskusili. Z anketo med ključnimi uporabniki smo ugotovili, da so v splošnem zadovoljni tako s kakovostjo podatkov kot tudi z razvito programsko rešitvijo. Testiranje, ki je smiselno upoštevalo zahteve standarda ISO/IEC/IEEE 29119, je omogočilo izboljšave in odpravo detektiranih odpovedi programske podpore. Formalno preverjanje zahtev direktive INSPIRE je pokazalo, da je razvit model podatkov skladen z zahtevami. Potrjena je raziskovalna hipoteza, da je možno razviti tak podatkovni model, ki bo skladen z zahtevami direktive INSPIRE in zahtevami ciljnih skupin uporabnikov. Podatkovni model mineralnih surovin Slovenije obsega preko sto tabel in smiselno združuje vse relevantne informacije o mineralnih surovinah, kar v prihodnosti lahko učinkovito pripomore k manjši odvisnosti Slovenije od zunanjega trga.
Ključne besede: podatkovni model, trajnostno gospodarjenje, mineralne surovine, direktiva INSPIRE, testiranje modela
Objavljeno v DKUM: 07.10.2016; Ogledov: 1541; Prenosov: 223
Celotno besedilo (4,06 MB) |
5. Prenova procesov skladiščnega poslovanjaTatjana Molka, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Da bi bilo podjetje uspešno, mora biti fleksibilno, učinkovito in oblikovano tako kot narekujejo procesi. Preživetje podjetij v globalnem tržnem okolju je v večji meri odvisno od tega, kako hitro se odzivajo na spremembe v okolju – le-te se dogajajo neprestano. Soočamo se z vse večjimi potrebami po pretoku večjih količin blaga s krajšimi dobavnimi roki, zato je vse več pritiskov na poslovanje skladišča oz. izvajanje skladiščnih procesov tako znotraj podjetja kot tudi iz okolja. V diplomskem delu smo želeli izboljšati pretočnost proučevanega skladišča, da bi se izognili zastojem v procesu. Smatramo, da so potrebne spremembe v načinu in organizaciji dela. Prenova procesov je pristop k boljšemu delovanju organizacijskega sistema, pomeni pa analizo, simulacijo ter spremembo obstoječe oblike procesov.
Pri modeliranju procesov poslovanja je bil uporabljen program ArisExpress, ki nam omogoča predstavitev in členitev procesov skladiščnega poslovanja z vidika procesnega in dokumentarnega toka. Pripravili smo analizo in podali predlog za izboljšanje pretočnosti skladišča ter predstavili predlog za informacijsko nadgradnjo procesa znotraj okvirov informacijskega sistema, ki ga podjetje že ima. Za izboljšanje gospodarjenja z zalogami smo s pomočjo A-B-C analize blago analizirali po dveh kriterijih. Nadalje smo prikazali še primer analize z X-Y-Z metodo za pripravo ustreznega modela.
Za izboljšanje pretočnosti skladišča predlagamo uvedbo več skladiščnih con. Čase, potrebne za izvajanje manipulacije blaga, skrajšamo z ustrezno razporeditvijo skladiščnih lokacij in s tem povečamo učinkovitost skladišča. Proces optimiziramo tako, da opredelimo ustrezne skladiščne lokacije, zato skrajšamo transportne poti in znižamo stroške ter izboljšamo dostopnost z mostnimi dvigali. Predstavljen predlog za prenovo je prikazan znotraj obstoječih procesov in podprt z rešitvijo SAP ERP, ki nam omogoča, da skladišče razdelimo na predlagana področja.
Preučevali smo tudi zaloge blaga in podali predloge za smotrnejše gospodarjenje z zalogami. Postavke blaga razvrstimo znotraj skupin X,Y ter Z po tem, ko smo jih predhodno razvrstili v razrede A, B ter C. Ta metoda nam je v pomoč pri naročanju in obnavljanju zalog blaga.
Ključne besede: • proces
• prenova procesov poslovanja
• učinkovita organizacija
• skladiščno poslovanje
• modeliranje procesov z uporabo orodja ArisExpress
• gospodarjenje z zalogami
Objavljeno v DKUM: 04.10.2016; Ogledov: 1011; Prenosov: 132
Celotno besedilo (5,92 MB) |
6. IZBOLJŠANJE KVALITETE OBČINSKEGA CESTNEGA OMREŽJA S PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE POSTOPKOV VZDRŽEVANJAUroš Brumec, 2016, diplomsko delo Opis: Upravljanje in gospodarjenje s cestno infrastrukturo je zelo kompleksna dejavnost, kjer je poleg izrecno strokovnega mnenja treba največkrat dajati prednost ostalim, predvsem finančnim, okoliščinam pred stroškovnimi. V vsakdanjih fazah dela vzdrževanja je z okrnjenimi sredstvi v vsakem primeru treba izvesti tako, da zagotovimo zakonodaji in predvsem varnosti v prometu.
S podelitvijo koncesije se z dolžnostjo opravljanja vzdrževanja na občinskih cestah, podeli še odgovornost, ki se s požrtvovalnostjo odraža v zagotovitvi kakovosti vzdrževanja in hitrosti izvedbe posameznih del. To se pokaže predvsem v zimskem času, ko je v občini Lenart pozornost cest ob vsakem času odlična glede na dane okoliščine.
Režijski obrat in koncesionarji za vzdrževanje občinskih cest so kljub omejenim finančnim sredstvom in dotrajanim cesta, trudijo vsako leto zagotoviti prevoznost in varnost cestnega omrežja ter vzporedno z RV še v okviru investicijskega vzdrževanja nenehno po svojih močeh izboljšujejo dotrajano infrastrukturo in s tem zagotavljajo dolgoročnejše rešitve za ceste.
Ključne besede: javne ceste, upravljanje s cestami, vzdrževanje cest, gospodarjenje s cestno infrastrukturo
Objavljeno v DKUM: 06.07.2016; Ogledov: 1497; Prenosov: 230
Celotno besedilo (18,00 MB) |
7. |
8. Combustion of municipal solid waste for power productionFilip Kokalj, Niko Samec, 2013, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: gospodarjenje z odpadki, zgorevanje, waste management, municipal solid waste, integrated waste management system, waste-to-energy, thermal treatment, waste-to-energy plant, computational fluid dynamics
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2227; Prenosov: 97
 Povezava na celotno besedilo |
9. |
10. PRAVNA UREDITEV ODPRTEGA MORJADenis Luthar, 2015, diplomsko delo Opis: S pojavom globalizacije je odprto morje postalo osnovni povezovalni člen vseh narodov sveta. Velika večina transporta dobrin v svetovni trgovini poteka po morskih poteh. Na njem se izvajajo tudi posamezne turistične in druge zabavne aktivnosti kot so križarjenje, jadranje, potapljanje itd. Odprto morje, kot pomemben vir prehrambene industrije ter ostalih ekonomskih disciplin, državam nudi široka območja za ribolov in drugačne oblike izkoriščanja svojih naravnih bogastev. Zaradi iskanja naravnih virov, kot so nafta in zemeljski plin, države na njem gradijo umetne otoke, naftne ploščadi in druge objekte. Predstavlja tudi pomembno sredstvo komunikacije, na morskem in oceanskem dnu pa se za ta namen polagajo podmorski kabli in cevovodi. Z razvojem tehnologije je odprto morje postalo tudi dostopnejše za znanstveno raziskovanje. Največje težave pa pri dejavnostih na odprtem morju predstavljajo prekomerno izkoriščanje živih bogastev, onesnaženje, poseganje v občutljive morske ekosisteme in življenjsko okolje ogroženih živalskih vrst ter nekatere vrste kaznivih dejanj, med katerimi je najbolj problematično piratstvo. Zaradi vsega navedenega je izrednega pomena, da so pravice in obveznosti držav v odnosu do odprtega morja natančno določene s predpisi mednarodnega prava. S pravili mednarodnega značaja in primernim mehanizmom za reševanje sporov se tako zagotavlja svetovni red in mir.
Odprto morje je objekt mednarodnega prava, s Konvencijo o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982 pa je določen njegov pravni položaj, ki narekuje šest osnovnih svoboščin. Med njimi so pravica svobodne plovbe, pravica preletanja, svobodno polaganje podmorskih kablov in cevovodov, pravica do gradnje umetnih otokov in drugih objektov, upravičenje do svobodnega ribolova ter pravica do znanstvenega raziskovanja. Izvajanje naštetih svoboščin pa ne sme ovirati interesov drugih držav. Uporaba odprtega morja je omejena za miroljubne namene, upravičeni subjekti pa si ne morejo veljavno prilaščati njegovih delov. Konvencija v okviru pravice o svobodni plovbi določa tudi obveznosti držav v zvezi z registracijo ladij in uporabo državne zastave. Nadalje Konvencija prepoveduje kazniva dejanja piratstva, transporta sužnjev, prometa z drogami in nepooblaščenega radijskega oddajanja na odprtem morju ter natančno opredeljuje pravico do zasledovanja v primeru lova na kriminalce. Države poziva k sodelovanju in jih obvezuje k sprejemanju ukrepov za ohranjanje živih bogastev odprtega morja ter ukrepov za varovanje morskega okolja.
V nalogi je opredeljen pravni okvir, v katerem so zajete najpomembnejše pravne značilnosti odprtega morja, splošna načela in določbe ter posamezne pravice in obveznosti držav iz glavnih področij njegove uporabe. Predstavljeno je tudi Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo kot poglavitni organ odločanja v sporih v zvezi z uporabo in razlago mednarodnopravnih določb odprtega morja. Z obravnavo izbranih primerov iz njegove prakse je natančneje razložena vsebina nekaterih načel in splošnih določb.
Ključne besede: pomorsko mednarodno pravo, odprto morje, režim odprtega morja, ohranjanje in gospodarjenje z živimi bogastvi odprtega morja, znanstveno raziskovanje, varovanje in ohranjanje morskega okolja, pregon piratov, UNCLOS, ITLOS
Objavljeno v DKUM: 07.07.2015; Ogledov: 2849; Prenosov: 519
Celotno besedilo (1,68 MB) |
