| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
LEDINSKA IN HIŠNA IMENA V IZBRANIH NASELJIH OBČINE GRAD
Nino Gumilar, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Ledinska in hišna imena v izbranih naseljih občine Grad so bila zbrana ledinska in hišna imena v vaseh Grad, Kruplivnik in Radovci. Na tem območju se govori »grački govor«, ki ga z okolico uvrščamo v prekmursko narečje, natančneje v goričko podnarečje. Gradivo je bilo v osnovi pridobljeno z ustnimi viri, zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po vzorcu: poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom || sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Temu zapisu sledi kategorija imena (hdn, mtn, tpn) z opisom kraja ter etimološki podatki o besedi. Hišna imena so zapisana po naslednjem vzorcu: poknjiženi iztočnici sledi oklepaj, v katerem je zapisan uradni priimek, pri nekaterih hišnih imenih kratka razlaga, temu pa nato za ločevalnim znakom || sledi z dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni (prvi in drugi, če ta obstaja) slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Pri nekaterih hišnih in ledinskih imenih so na koncu podani tudi etimološki podatki o besedi, ki so največ pridobljeni iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), Bezlajevega Etimološkega slovarja slovenskega jezika (ESSJ), Bezlajevih Slovenskih vodnih imen (SVI), Snojevega Slovenskega etimološkega slovarja (SES), Snojevega Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen (ESSZI), Pleteršnikovega slovarja (Plet.) in še drugih. Ledinska in hišna imena predstavljajo v teh krajih velik del kulturne dediščine, saj gre za območje že skoraj tisočletnega toka okrog največjega slovenskega gradu. S pomočjo imen se da razbrati še nekatere neraziskane dele pokrajinskih značilnosti, dodatne povezave vpliva zemljiške gospode, ni pa zapostavljen niti mali kmečki človek. Prav zategadelj je nastal ta pester in številen nabor ledinskih in hišnih imen, mnogih tudi šaljivih in unikatnih – večinoma izvirajočih iz slovanskih jezikov, precej pa je tudi germanizmov in madžarizmov.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, goričko podnarečje, ledinska imena, hišna imena.
Objavljeno: 14.05.2012; Ogledov: 1698; Prenosov: 387
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

2.
HIŠNA IN LEDINSKA IMENA V PERTOČI IN NA ROPOČI
Nina Banfi, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Hišna in ledinska imena v Pertoči in na Ropoči so zbrana hišna in ledinska imena obeh zaselkov, ki ležita v Občini Rogašovci, na zahodnem delu Goričkega. Na tem območju se govori goričko podnarečje, ki spada v prekmursko narečno skupino. Goričko podnarečje ne pozna tonemskih nasprotij, pri čemer je naglas jačinski, dolg ali kratek. Gradivo je v osnovi pridobljeno z ustnimi viri, zapisano v fonetični obliki in obravnavano s stališča etimologije. Ledinska imena so predstavljena po naslednjem vzorcu: poknjižena iztočnica, ki ji za ločevalnim znakom ǀǀ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi. Temu zapisu sledijo opis kraja ter etimološki podatki o besedi. Hišna imena so zapisana po naslednjem vzorcu: poknjiženi iztočnici sledi oklepaj, v katerem je zapisan uradni priimek. Temu za ločevalnim znakom ǀǀ sledi z znanstveno dialektološko transkripcijo zapisano in onaglašeno narečno ime v osnovni slovarski obliki ter mestniku in slovnični podatki o besedi; le-temu pri nekaterih hišnih imenih sledi kratka razlaga lastnika domačije o izvoru imena. Pri nekaterih hišnih imenih so na koncu podani tudi etimološki podatki o besedi. Pri razlagi besed so mi bili v pomoč Pleteršnikov slovar (Plet.), Bezlajev Etimološki slovar slovenskega jezika (ESSJ), Snojev Slovenski etimološki slovar (SES) in Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Tako hišna kakor tudi ledinska imena so del naše bogate kulturne dediščine in predstavljajo bogastvo zahodnega dela Goričkega. Iz njih lahko razberemo pokrajinske značilnosti, človekovo preteklo dejavnost in navezanost prebivalcev na domačo zemljo in okolje. Imena so številna, raznolika, nekatera tudi šaljiva. Posebej pomembno pa je to, da jih domačini še vedno uporabljajo in prenašajo iz roda v rod. Zbrana imena so v večini slovanskega izvora, nekaj pa je tudi germanizmov in madžarizmov.
Ključne besede: dialektologija, naselji Pertoča in Ropoča, panonska narečna skupina, goričko podnarečje, ledinska imena, hišna imena
Objavljeno: 27.09.2012; Ogledov: 1656; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (8,88 MB)

3.
BESEDJE PO VPRAŠALNICI ZA SLOVENSKI LINGVISTIČNI ATLAS V IZBRANIH PREKMURSKIH GOVORIH
Mateja Sever, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Besedje po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas v izbranih prekmurskih govorih prinaša razlago narečne podobe in glasoslovni razvoj goričkega in ravenskega podnarečja v treh raziskovalnih točkah SLA (Slovenskega lingvističnega atlasa), na podlagi vprašalnice za SLA, ki obsega 357 vprašanj in je razdeljena v pet pomenskih polj. V diplomskem delu je najprej predstavljen geografski oris in predstavitev krajev, v katerih je potekalo zbiranje besedja. Temu sledi predstavitev glasoslovnih značilnosti prekmurskega govora in razlago goričkega in ravenskega podnarečja. Goričko podnarečje se govori na Goričkem, severno od Cankove, sem pa sodijo tudi Porabski govori. Ravensko podnarečje se govori v Cankovi, vse do Murske Sobote in naprej proti vzhodu. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja analiza besedja, ki je bilo zbrano s pomočjo informatorjev v treh krajih; Grad, Večeslavci in Cankova. Govora vasi Grad in Večeslavci predstavljata goričko podnarečje, govor vasi Cankova pa ravensko podnarečje. Zbrano gradivo je urejeno, zapisano v fonetični obliki in s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Pojavljajo se besede, ki jih verjetno pozna samo še starejša generacija, posledica napredka pa se kaže prav v izginjanju starih besed in sprejetje novih, modernejših. Največ besed je slovanskega izvora, med izposojenkami pa je največ germanizmov, kar je posledica bližine avstrijske meje in sobivanje z nemško govorečo skupnostjo.
Ključne besede: dialektologija, prekmursko narečje, goričko podnarečje, ravensko podnarečje, etimologija.
Objavljeno: 13.03.2014; Ogledov: 1538; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

4.
KMETIJSKO IZRAZJE V ANDOVCIH
Janja Bedič, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Kmetijsko izrazje v Andovcih prinaša narečno podobo govora vasi Andovci in abecedni slovarček narečnega kmetijskega izrazja, ki je nastal s pomočjo gradiva, posnetega z diktafonom. V začetku dela so predstavljene geografske, gospodarske in zgodovinske značilnosti Porabja in Andovcev, nato pa še porabsko ljudsko izročilo in šolstvo. Nadalje je natančneje prikazan glasoslovni in oblikoslovni oris govora vasi Andovci, ki ga slovenska dialektologija uvršča k števanovskemu govoru, saj je slednjemu tudi najbližji. Zanj je značilen monoftongično-diftongičen vokalni sistem in ne pozna tonemskega naglaševanja. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja slovar kmetijskega izrazja v vasi Andovci. Zbrano narečno gradivo je urejeno v obliki slovarja in je razdeljeno na dva sklopa: Sadovnjak in vrt ter Polje. Slovar zajema predvsem stare izraze, ki jih poznajo le še starejši govorci, nekaj pa je tudi sodobnega besedja, ki se je v narečju uveljavilo z uvedbo moderne kmetijske mehanizacije. Slovar obsega 534 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Besede so razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi iztočnici sledi fonetično zapisana narečna ustreznica z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji. Vsakemu izrazu sledi pomenska razlaga, povzeta po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, nato pa še ponazarjalno narečno gradivo. Analiziran je tudi izvor besed, kjer se je izkazalo, da je največ besed neprevzetih, torej slovanskega izvora. Med izposojenkami je največ madžarizmov, sledijo germanizmi, najmanj pa je romanizmov, ki so bili največkrat prevzeti preko nemščine. Narečno gradivo je bilo v večini zbrano po vprašalnici za vrt, sadovnjak in polje, ki jo je pripravila Francka Benedik. Nekaj izrazov je bilo zbranih tudi s pomočjo projekta Zelišča v Krajinskem parku Goričko. Informatorja sta bila zakonca Karel in Šarolta Holec iz Andovcev; oba sta se dolga leta ukvarjala s kmetijstvom, zato dobro poznata staro izraze za kmetijske stroje, orodja in pripomočke, s katerimi so nekoč obdelovali zemljo.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, goričko podnarečje, števanovski govor, Andovci, kmetijsko izrazje, izvor besed
Objavljeno: 17.07.2014; Ogledov: 937; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (4,36 MB)

5.
BESEDJE ZA KMEČKO HIŠO IN ORODJE V IZBRANIH PREKMURSKIH GOVORIH
Laura Cipot Hari, 2016, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu z naslovom Besedje za kmečko hišo in orodje v izbranih prekmurskih govorih je bilo s pomočjo vprašalnice za SLA zbrano besedje iz pomenskih polj »kmečka hiša (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija)« in »kmečko orodje, kmečka opravila in drugo«. V prvem sklopu je 101 vprašanje, v drugem pa 134 vprašanj. Zbiranje gradiva je potekalo v štirih vaseh, od katerih so tri zajete v mrežo točk za SLA: v T1 (Lukačevcih ‒ moja domača vas), SLA 388 (Gorica), SLA 402 (Šalovci) in SLA 400 (Križevci v Prekmurju). Govor prvih dveh vasi uvrščamo v osrednje ‒ ravensko podnarečje, govor drugih dveh pa v severno ‒ goričko podnarečje, ki se skupaj z južnim ‒ dolinskim podnarečjem uvrščata v prekmursko narečje. Besedje je posneto z digitalnim diktafonom, zapisano v fonetični obliki ter etimološko pojasnjeno s pomočjo etimoloških slovarjev, prevzete besede pa s pomočjo slovensko-nemškega in nemško-slovenskega ter slovensko-madžarskega in madžarsko-slovenskega slovarja. Opravljena je tudi analiza gradiva, ki kaže, da je skoraj tri četrtine zbranega besedja slovanskega izvora, slaba četrtina besedja je prevzetega, od tega je največ germanizmov, sledijo madžarizmi, najmanj je romanizmov. Sedem izrazov je neznanega izvora. Več prevzetega besedja je v prvem sklopu »kmečka hiša (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija)«. Izsledki analize kažejo, da bližina Madžarske ni bistveno vplivala na prekmurščino, je pa veliko večji pečat v prekmurskem jeziku in obravnavanih podnarečjih pustilo sobivanje z nemško skupnostjo v preteklosti.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: dialektologija, prekmursko narečje, ravensko podnarečje, goričko podnarečje, etimologija.
Objavljeno: 26.04.2016; Ogledov: 522; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

6.
ODRAZ MEDJEZIKOVNIH STIKOV V ŠALOVSKEM BESEDJU
Kornelija Flisar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Odraz medjezikovnih stikov v šalovskem govoru prinaša narečno podobo vasi Šalovci in je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti vasi Šalovci. V nadaljevanju sledi predstavitev značilnosti prekmurskega narečja ter podrobnejši glasoslovni oris goričkega podnarečja, kamor spada šalovski govor. V empiričnem delu smo na podlagi vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas (SLA) zbrali besedje iz pomenskega polja kmetija, ki se deli na dva sklopa, in sicer (1) kmečka hiša in (2) kmečko orodje in kmečka opravila. Besedje smo s pomočjo informatorja zbrali v vasi Šalovci, ki leži na skrajnem severovzhodu Prekmurja, in tako spada v prekmursko narečje in v goričko podnarečje. Zbrano besedje smo fonološko transkribirali in s pomočjo strokovne literature analizirali ter ugotavljali izvor posamezne besede. Največ besed je slovanskega izvora, sledijo izposojenke iz nemškega in madžarskega jezika.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, prekmursko narečje, goričko podnarečje, šalovski govor, kmetijsko izrazje, izvor besed
Objavljeno: 24.05.2016; Ogledov: 604; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

7.
VINOGRADNIŠKA TERMINOLOGIJA V KRAJIH SELO NA GORIČKEM IN SEBEBORCIH
Tjaša Varga, 2016, diplomsko delo

Opis: Moje diplomsko delo z naslovom Vinogradniška terminologija v krajih Selo na Goričkem in Sebeborcih je sestavljeno iz dveh delov, in sicer teoretičnega dela in slovarčka zbranega gradiva po vprašalnici za vinogradniško terminologijo. V teoretičnem delu sem predstavila zgodovino Prekmurja in pregled poimenovanja prekmurskega narečja obeh krajev in podala glasovni oris prekmurskega goričkega podnarečja. V slovarčku sem se na podlagi vprašalnice osredotočila na podobnosti in razlike obravnavanih govorov. Besedje sem zbrala s pomočjo dveh informatorjev. Oba govora spadata v goričko podnarečje. Zbrano gradivo sem po slušnem vtisu zapisala in analizirala s pomočjo strokovne literature.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, goričko podnarečje, vinogradniška terminologija.
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 424; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

8.
Narečna poimenovanja za zdravilne rastline v izbranih prekmurskih govorih
Nina Balažek, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Narečna poimenovanja za zdravilne rastline v izbranih prekmurskih govorih so zbrana narečna poimenovanja avtohtonih zdravilnih rastlin na Dolinskem in Goričkem, kjer se govorita prekmursko dolinsko in goričko podnarečje panonske narečne skupine. Narečna poimenovanja so bila pridobljena na terenu po vaseh Goričkega (Prosenjakovci, Vadarci, Šalovci) in Dolinskega (Velika Polana, Mala Polana, Žižki, Trnje, Črenšovci, Odranci, Srednja Bistrica) po vnaprej pripravljeni diaprojekciji slik zdravilnih rastlin. Zbrana poimenovanja so obravnavana z jezikoslovnega (besedotvorni, dialektološki, etimološki, frazeološki) in kulturološkega (etnološki, simbolni) vidika. Obravnavanih je 123 zdravilnih rastlin, za katere smo zbrali 326 narečnih poimenovanj, med katerimi je bilo največ izpeljank. Za lažjo preglednost rastlinskih vrst smo jih razvrstili, kot to določa Mala flora Slovenije (Martinčič idr. 1999), in sicer po družinah glede na sorodnost. Pri raziskovanju elementov, ki so vplivali na motivacijo poimenovanja, smo si pomagali z dostopno literaturo in etimološkimi slovarji. Nekatera poimenovanja so nastala zaradi uporabnosti ali lastnosti rastline. Od informatorjev smo izvedeli mnogo o uporabnosti nekaterih rastlin v preteklosti. S pomočjo preverb v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Pleteršnikovem slovarju smo osvetlili dokumentiranost in semantiko. Preverjali smo, kolikšen delež narečnih poimenovanj je prevzet iz stičnih jezikov in katera poimenovanja so že zabeležena v literaturi. Za lažje razumevanje prostora, časa in naravne strukture smo kraje, v katerih je potekala raziskava, predstavili z geografskega in zgodovinskega vidika. Ravno pestra zgodovina Prekmurja prikazuje razvoj jezika skozi čas, o čemer priča zbrano besedišče, prevzeto iz stičnih jezikov. Čeprav gojenje zdravilnih rastlin v Prekmurju ni splošno razširjeno, saj zeliščarji rastline nabirajo v naravi, pa sta na Goričkem za oglede urejena dva zeliščna vrtova, in sicer zeliščni vrt na kmetiji Korenika v Šalovcih in Zavod Kocljevina v Prosenjakovcih.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, goričko in dolinsko podnarečje, zdravilne rastline.
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 136; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (711,73 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici