| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Narečna poimenovanja za zdravilne rastline v izbranih prekmurskih govorih
Nina Balažek, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Narečna poimenovanja za zdravilne rastline v izbranih prekmurskih govorih so zbrana narečna poimenovanja avtohtonih zdravilnih rastlin na Dolinskem in Goričkem, kjer se govorita prekmursko dolinsko in goričko podnarečje panonske narečne skupine. Narečna poimenovanja so bila pridobljena na terenu po vaseh Goričkega (Prosenjakovci, Vadarci, Šalovci) in Dolinskega (Velika Polana, Mala Polana, Žižki, Trnje, Črenšovci, Odranci, Srednja Bistrica) po vnaprej pripravljeni diaprojekciji slik zdravilnih rastlin. Zbrana poimenovanja so obravnavana z jezikoslovnega (besedotvorni, dialektološki, etimološki, frazeološki) in kulturološkega (etnološki, simbolni) vidika. Obravnavanih je 123 zdravilnih rastlin, za katere smo zbrali 326 narečnih poimenovanj, med katerimi je bilo največ izpeljank. Za lažjo preglednost rastlinskih vrst smo jih razvrstili, kot to določa Mala flora Slovenije (Martinčič idr. 1999), in sicer po družinah glede na sorodnost. Pri raziskovanju elementov, ki so vplivali na motivacijo poimenovanja, smo si pomagali z dostopno literaturo in etimološkimi slovarji. Nekatera poimenovanja so nastala zaradi uporabnosti ali lastnosti rastline. Od informatorjev smo izvedeli mnogo o uporabnosti nekaterih rastlin v preteklosti. S pomočjo preverb v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in Pleteršnikovem slovarju smo osvetlili dokumentiranost in semantiko. Preverjali smo, kolikšen delež narečnih poimenovanj je prevzet iz stičnih jezikov in katera poimenovanja so že zabeležena v literaturi. Za lažje razumevanje prostora, časa in naravne strukture smo kraje, v katerih je potekala raziskava, predstavili z geografskega in zgodovinskega vidika. Ravno pestra zgodovina Prekmurja prikazuje razvoj jezika skozi čas, o čemer priča zbrano besedišče, prevzeto iz stičnih jezikov. Čeprav gojenje zdravilnih rastlin v Prekmurju ni splošno razširjeno, saj zeliščarji rastline nabirajo v naravi, pa sta na Goričkem za oglede urejena dva zeliščna vrtova, in sicer zeliščni vrt na kmetiji Korenika v Šalovcih in Zavod Kocljevina v Prosenjakovcih.
Ključne besede: dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, goričko in dolinsko podnarečje, zdravilne rastline.
Objavljeno v DKUM: 10.05.2019; Ogledov: 2017; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (711,73 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici