| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Upodabljanje gora v slikarstvu na Slovenskem v 19. in 20. stoletju
Rok Levičar, 2009, diplomsko delo

Opis: V svojem delu Upodabljanje gora v slikarstvu na Slovenskem v 19. in 20. stoletju sem želel predstaviti pomembnejše na Slovenskem (nekdaj in danes) delujoče slikarje, na delih katerih so pomembno mesto zavzemale (oz. še zavzemajo) gore. Pomembno se mi je zdelo, da preden se lotim na Slovenskem delujočih slikarjev, se prej še posvetim raziskovanju pojavljanja gora v evropskem slikarstvu od poznega srednjega veka dalje. Vzpodbudna je bila ugotovitev, da so gore kot motiv imele opazno mesto pri mnogih pomembnih evropskih slikarjih (npr. pri Joachimu Patenierju, Albrechtu Dürerju, Leonardu da Vinciju, Josephu Mallordu Williamu Turnerju, Paulu Cézzanu). V določenih umetnostnozgodovinskih obdobjih, še posebej pa v romantiki, so se umetniki zelo navdihovali ter navduševali nad gorskim svetom. Ob študiranju avtorjev, ki so v 19. stoletju ustvarjali na Slovenskem, sem prišel do ugotovitve, da je bilo romantično pojmovanje narave (gora) pri njih ključnega pomena. Romantično pojmovanje gora se je prenehalo šele v 20. stoletju z avtorji, ki niso bili le umetniki (slikarji, arhitekti, pisatelji), ampak tudi aktivni gorniki. Ob študiranju avtorjev, delujočih v 20. stoletju, sem prišel do ugotovitve, da je bilo njihovo aktivno udejstvovanje v gorah pomemben element pri njihovem upodabljanje gora. Svojo povezanost z gorami so izkazovali na več načinov, med drugim z upodabljanjem skritih kotičkov gora ter z zelo osebnimi in likovno izčiščenimi interpretacijami.
Ključne besede: slikar, slikarstvo, krajina, gore, gorski svet
Objavljeno: 03.03.2009; Ogledov: 3081; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (17,51 MB)

2.
PRIPRAVA IN IZVEDBA PLANINSKEGA TABORA ZA OSNOVNOŠOLCE
Doroteja Bokavšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen tega diplomskega dela je opis priprave in izvedbe plninskega tabora v sredogorju za osnovnošolce na praktičnem primeru. V teoretičnem delu diplomskega dela smo strnili teoretična izhodišča, ki jih najdemo v različni literaturi in podrobneje predstavili pripravo in izvedbo planinskega tabora. V praktičnem delu diplomskega dela smo opisali pripravo in izvedbo 6-dnevnega planinskega tabora za osnovnošolce na Koči na Planini pri Jezeru, ki temelji na teoretičnih izhodiščih. V empiričnem delu smo ugotavljali, ali so bili udeleženci zadovoljni z izvedenim programom tabora in z vodstvom, kiga je ozvedlo na že omenjeni lokaciji. Prav tako nas je zanimalo, če so otroci že bili kdaj pred tem na planinskem taboru in če bi se želeli vrniti. Rezultati kažejo, da je večina otrok že bila na planinskem taboru in da se prav vsi želijo vrniti, da so z izbranim programom bili zadovoljni, kot tudi z vodstvom, ki ga je izvedlo na izbrani lokaciji.
Ključne besede: planinski tabor, priprava, izvedba, gore, pohodništvo, osnovnošolci, šola v naravi, izobraževanje, vzgajanje, športne aktivnosti, družabnost.
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 1325; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (39,07 MB)

3.
Oživljanje v gorah
Matej Mirkac, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili oživljanje in reševanje v gorah in težko dostopnih področjih. Primerjali smo tudi reševanje in oživljanje v gorah z reševanjem v lažje dostopnih področjih. Opisali smo, kako je organizirano reševanje v gorah in težko dostopnih predelih na področju Slovenije. Predstavili smo tudi prenovljene smernice temeljnih in dodatnih postopkov oživljanja, ki so v veljavi od leta 2010. Razložili smo pomen sodelovanja med ekipami Gorske reševalne zveze Slovenije in ekipami nujne medicinske pomoči. Opisali smo tudi stanja, ki vodijo v srčni zastoj. V prikazu primerov smo prikazali, dve reševalni akciji, v katerih smo pacienta oživljali; opisane so bile vse okoliščine dogodka in celotna reševalna akcija. Ti dve reševalni akciji smo med seboj tudi primerjali in iz njih potegnili določene zaključke; prednost helikopterskega reševanja, pomembnost improvizacije, pomen kvalitetne opreme ter potreba po večji dosegljivosti avtomatskih zunanjih defibrilatorjev v slovenskih planinskih kočah. Omenili smo tudi pomembnost sodelovanja diplomiranega zdravstvenika v Gorski reševalni zvezi, saj je s tem zagotovljena kvalitetnejša medicinska oskrba poškodovancev oziroma nenadno obolelih v gorah.
Ključne besede: gore, težko dostopni teren, oživljanje, srčni zastoj, diplomirani zdravstvenik.
Objavljeno: 03.08.2011; Ogledov: 2074; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

4.
Problematika ukrepanja slovenske policije v gorah na podlagi podatkov za obdobje 2013-2017
Marko Hriberšek, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali naloge in aktivnosti policije v gorah, ter analizirali statistične podatke za obdobje od leta 2013 do 2017. V prvem delu diplomskega dela smo na podlagi literature različnih avtorjev, dokumentov policije, virov iz spletnih strani, zakonodaje ter lastnih izkušenj, raziskali aktivnosti, ki jih obiskovalci v gorah največkrat počno, pri tem smo se osredotočili na dve najbolj osnovni panogi gorništvo in alpinizem. Ugotovili in preučili smo odgovornosti za nesreče v gorah, tako subjektivne kot objektive, in ugotovili njene vzroke, posledice in vrste. Policija varnostne dogodke, kadar je o njih obveščena, skoraj vselej preiskuje in ugotavlja znake kaznivega dejanja ali elemente prekrška. V diplomskem delu smo raziskali organiziranost policije za izvajanje nalog na zahtevnem terenu kot so gore, kjer takšne naloge izvajajo pripadniki posebne gorske policijske enote. Po naših ugotovitvah, bi bilo ukrepanje v gorah učinkovitejše, če bi bila enota organizirana kot samostojna stalna enota. Hkrati so predstavljeni predpisi in zakonodaja, ter druge organizacije, ki skrbijo za zagotavljanje varnosti v gorah. Ob določenih popravkih, že veljavnih predpisov, bi lahko policiji in drugim organizacijam omogočili ukrepanje ob ugotovljenih nepravilnostih in s tem pripomogli k večji varnosti v gorah. V drugem empiričnem delu smo na podlagi analize in primerjave statističnih podatkov pridobljenih od Policije in Gorske reševalne zveze Slovenije ugotovili, da se število nesreč in ukrepanj pristojnih služb v gorah z leti povečuje. Hkrati se povečuje število lahko telesno poškodovanih oseb, medtem ko hujše posledice, kot so smrt in huda telesna poškodba, z leti različno nihajo in se razlikujejo.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, gorska posebna enota, gornik, nesreče, gore
Objavljeno: 07.06.2019; Ogledov: 170; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici