| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 23 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
21.
Pregled najbolj razširjenih groženj za uporabnike spleta
Ana Hlebec, 2019, diplomsko delo

Opis: Splet je že dolgo del našega vsakdana, saj ga uporabljamo doma, v prostem času, z njim se srečujemo tudi pri študiju, pri delu … Z razširjenostjo uporabe se posledično veča tudi tveganje, da bomo med uporabo naleteli na grožnje. Tega pa se kot uporabniki spleta velikokrat premalo zavedamo, zato sta pomembna ozaveščanje in dodatna pazljivost, če nočemo postati žrtev kibernetskih napadalcev. Prav zagotovo je bil vsak aktiven uporabnik spleta že kdaj žrtev kibernetskih napadov. Pod to štejemo tako napade, ki so tehnične narave, kot tudi razne goljufije in prevare. V diplomskem delu smo se osredotočili na pregled najpogostejših groženj, ki jim lahko nasedemo kot uporabniki spleta. Podrobneje smo opisali socialni inženiring, »phishing«, škodljive zlonamerne programske kode, krajo identitete, prevare pri spletnem nakupovanju, nezaželeno elektronsko pošto, sovražni govor in otroško pornografijo. Pri vseh navedenih grožnjah smo dodali še aktualne primere, ki so nedavno ogrožali tako slovenske uporabnike spleta kot tudi širšo svetovno populacijo. Ker pa vse kibernetske grožnje niso nujno kazniva dejanja, smo dodali tudi pravni okvir slovenske zakonodaje. Tako lahko med pregledom groženj razberemo tudi to, v katerih primerih so dejanja po slovenskem pravnem sistemu nezakonita in po katerih označena samo kot sporna. Ker si vsakdo zagotovo želi zagotoviti brezskrbno brskanje po spletu, smo ob koncu poglavij navedli tudi nasvete, kako se zavarovati pred spletnimi grožnjami. Nasveti vključujejo tako tehnične pripomočke oziroma orodja, s katerimi se lahko zaščitimo pri uporabi spleta, kot tudi priporočeno vedenje uporabnikov. Prav tako pa se moramo zavedati pomembnosti prijav napadov, če že postanemo žrtev napadalcev, saj z ozaveščanjem preprečujemo širjenje groženj in zmanjšujemo tveganje za druge uporabnike spleta.
Ključne besede: diplomske naloge, kibernetske grožnje, uporabniki spleta, spletna goljufija, tehnični napadi
Objavljeno: 31.07.2019; Ogledov: 111; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

22.
Vloga detektiva na področju goljufij in disciplinskih kršitev
Nives Ravnak, 2019, diplomsko delo

Opis: Pri detektivski dejavnosti gre za poizvedovalno dejavnost. Večina dela je pridobivanje informacij o goljufijah in disciplinskih kršitvah delovnopravne zakonodaje zaposlenih tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Pri tovrstnem delu ima detektiv določena pooblastila, ki so določena z Zakonom o detektivski dejavnosti (»ZDD-1«, 2011). Z navedenim zakonom pa je detektivu tudi zapovedano, da mora pridobljene informacije skrbno varovati, tudi po končani karieri ne smejo govoriti o teh podatkih. Stranka, ki najame detektiva, s pooblastilom nanj prenese vse pravice, ki jih ima sama v določenem postopku. Največkrat se najema poslužujejo podjetja, ki želijo, da detektiv preveri resničnost podatkov, kot so izkoriščanje bolniškega staleža, preverjanje povračila potnih stroškov, kraje in podobno. Kadar se podjetja odločijo za detektivsko preiskavo namesto policijske, se zavedajo, da goljufi ne bodo kazensko odgovarjali, zato se podjetja raje odločijo, da bodo sami dosegli poravnavo, kot je sporazumno prenehanje pogodbe brez izplačila odpravnine s povrnitvijo škode. Če pri preiskavi detektiv ugotovi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora o tem obvestiti policijo. Najpogostejše goljufije so spletne, zavarovalniške in gospodarske. Kadar detektiv ugotovi goljufije oziroma zlorabljanje delavskih pravic, kot so bolniška odsotnost, povračilo stroškov na delo in z dela, delo pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog, so njegove ugotovitve ključne za odpoved pogodbe o delovnem razmerju. Ker izjava detektiva velja kot dokaz, si mnogi ljudje zaradi strahu pred izgubo službe ne upajo izrabljati pravic bolniškega staleža, povrnitve stroškov na delo in z dela ter podobno. Zaradi detektivskega dela je tako veliko manj goljufij in prevar, vendar vseeno več kot pred desetimi leti, saj so se možnosti izvedbe goljufije povečale z napredkom tehnologije.
Ključne besede: diplomske naloge, detektiv, detektivska dejavnost, goljufija, disciplinske kršitve
Objavljeno: 08.10.2019; Ogledov: 47; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

23.
Gospodarski kriminal v Sloveniji in uspešnost njegovega pregona
Manja Ravničan, 2019, magistrsko delo

Opis: Mejo med dopustnim in nedopustnim ravnanjem ter vedenjem določajo vnaprej postavljene vrednote, pravila ter zavest ljudi, da morajo ob izvršitvi kaznivih dejanj kazensko in moralno odgovarjati. Zaradi posledic, ki so pogosto nevidne, je obravnava in preiskovanje gospodarskega kriminala še težja, zato je smiselno proučiti dejavnike in vzroke nastanka gospodarskih kaznivih dejanj. Zaradi svoje kompleksnosti je gospodarski kriminal oblika kriminala, kjer je s kaznivimi dejanji pri gospodarskem poslovanju ogroženo premoženje ali druge dobrine v lasti gospodarskih subjektov, države ali družbene skupnosti, prav tako pa se pojavlja nevarnost v delovanju celotne družbe, ki posledično ustvarja neenakost in razslojevanje v družbi. Za uspešno obravnavo in pregon gospodarskega kriminala je potrebno dobro obvladovanje tveganj, za kar skrbijo notranji in zunanji organi revizije ter druge oblike nadzora. Uspešnost države pri pregonu in obvladovanju problematike gospodarskega kriminala je odvisna od medsebojnega sodelovanja in konsistentnosti pristojnih organov. Glede na to, da je gospodarski kriminal pojav gospodarskega, družbenega in tehnološkega razvoja, morajo stroka in znanost zaznati okolje in dejavnike, ki vplivajo na pojav novih oblik gospodarskega kriminala, povezati institucije ter strateško postaviti cilje. Glavni strateški cilj, na katerega so osredotočene vse institucije pregona, je vsekakor izogib in zmanjšanje pojava gospodarskega kriminala, bodisi pri fizičnih osebah bodisi pri pravnih. Po preučevanem je moč trditi, da gospodarsko kriminaliteto v večini izvršujejo ljudje, ki so nadpovprečno razgledani, imajo podrobno strokovno znanje s področja delovne zakonodaje in obvladajo druge predpise. Za uspešen pregon gospodarskega kriminala bomo predstavili analizo gospodarskih kaznivih dejanj za obdobje 2013–2017 in podrobneje predstavili gospodarski kaznivi dejanji poslovne goljufije in pranja denarja ter organe pregona gospodarskega kriminala, kar nam bo dalo izsledke pri nadaljnji obravnavi in še uspešnejšem pregonu gospodarskega kriminala v Sloveniji.
Ključne besede: gospodarski kriminal, poslovna goljufija, pranje denarja, organi pregona, Slovenija
Objavljeno: 05.12.2019; Ogledov: 19; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (518,76 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici