| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
INKRIMINACIJA POSEBNE VRSTE GOLJUFIJE, STORJENE PRI OPRAVLJANJU GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
Eva Kovačič, 2016, diplomsko delo

Opis: Gospodarska kriminaliteta v Sloveniji predstavlja pereč problem. Škoda, ki je z njo povzročena, je ogromna. Pojavljajo se vedno nove in kompleksnejše oblike, kar močno otežuje odkrivanje in preprečevanje gospodarske kriminalitete. Zaradi slednjega se je v kazenski zakonodaji pojavila potreba po inkriminaciji specialne oblike goljufije, storjene pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Glavni namen inkriminacije kaznivega dejanja poslovne goljufije je bil razcvet goljufivih poslovnih praks in spoznanje, da z obstoječim kaznivim dejanjem goljufije ni mogoče zajeti zakonskih znakov goljufivega namena po sami sklenitvi posla. Kar je pomenilo, da storilec ni deloval z goljufivim namenom in ga ni bilo mogoče inkriminirati. Poslovna goljufija je bila tako pomembna pridobitev, saj je zakonodajalec z določitvijo tega kaznivega dejanja omogočil goljufijo tudi v fazi izvajanja posla. Bistvo poslovne goljufije je, da nastopi med subjekti, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. Zato na tem mestu večkrat govorimo tudi o odgovornosti pravne osebe, če je pridobila protipravno korist iz kaznivega dejanja in je bistveno prispevala k storitvi kaznivega dejanja, ki ga je storila fizična oseba. Razlaga kaznivega dejanja poslovne goljufije predstavlja osrednjo tematiko diplomskega dela. Ker kaznivo dejanje poslovne goljufije spada med najpogostejša kazniva dejanja gospodarske kriminalitete, je v prvem poglavju diplomskega dela predstavljena tudi gospodarska kriminaliteta. Z omenjeno problematiko se ukvarja veliko institucij, saj je preprečevanje in odkrivanje tovrstnih kaznivih dejanj osrednjega pomena. Pomembno je, da se dosledno sledi zakonodaji in da se kazenski postopek izvede dosledno in čim hitreje, zato je zadnji del diplomskega dela posvečen samemu poteku kazenskega postopka in opisu vseh njegovih faz. Konec diplomskega dela je opremljen s primerom poslovne goljufije. Prikazan je primer kaznivega dejanja iz prakse.
Ključne besede: poslovna goljufija, goljufija, gospodarska kriminaliteta, kazenski postopek, predkazenski postopek, kazenski zakonik, zakon o kazenskem postopku, odgovornost pravnih oseb, preprečevanje in odkrivanje gospodarske kriminalitete.
Objavljeno: 26.05.2017; Ogledov: 666; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

12.
ANALIZA SPLOŠNIH POGOJEV PREMOŽENJSKEGA ZAVAROVANJA IZ VIDIKA PREPREČEVANJA GOLJUFIJ
Vesna Žerak, 2016, magistrsko delo

Opis: Zavarovalniški kriminal predstavlja v Sloveniji in izven meja države precejšen delež neupravičenih izdatkov s strani zavarovalnic. Verjamemo, da je to še toliko bolj aktualno v tem trenutku glede na gospodarsko stanje v svetu. Še posebej je tak pojav prisoten v avtomobilskih zavarovanjih, kjer prihaja do množičnih goljufij. To dejstvo smo tekom pisanja magistrskega dela potrdili. Obstaja veliko virov, ki opredeljujejo goljufije v zavarovalništvu in pomen takšne problematike. Naš namen pa je bil proučiti zavarovalniško zakonodajo, ki se nanaša na splošne pogoje premoženjskega zavarovanja (tj. avtomobilskega zavarovanja), in sicer iz vidika preprečevanja goljufij. Prvi del magistrskega dela zato temelji na proučitvi zavarovalniške zakonodaje iz vidika kritičnosti oziroma, ali je le-ta uspešna/neuspešna pri preprečevanju goljufij. Osrednja točka magistrskega dela predstavlja združitev kritično analizirane zavarovalniške zakonodaje s praktičnim primerom sodne prakse. Nakar smo prišli do bistvenih ugotovitev, kot so nekatere zakonodajne spremembe od leta 2008 naprej, zaradi preprečevanja goljufij. Pri tem so se nam porajali tudi številni predlogi sprememb v zakonski ureditvi in podrejenih predpisih. Naš obravnavani zavarovalni primer z namenom povzročitve goljufije je bil učinkovito odkrit in uspešno utemeljen (ravno zaradi zakonodajnih sprememb) s strani sodišča, pri čemer smo prišli do ugotovitve, da so zavarovalnice z odkrivanjem, obvladovanjem ter preprečevanjem goljufij uspešnejše z na novo razvijajočimi se programskimi orodji, cenilci škod in detektivi, ki delujejo znotraj zavarovalnic v okviru Služb za preprečevanje goljufij. Programska orodja omogočajo evidence ter povezave med vozili in lastniki vozil ter številu udeleženosti v fingiranih prometnih nesrečah. Ob tem smo se zavedali, da je s samo zakonodajo obvladovati goljufije kompleksna zadeva, čeprav si zavarovalnice prizadevajo v tej smeri, kolikor jim je pač to dopuščeno. Ob analiziranju konkretnih splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska izbrane zavarovalnice smo področje zavarovalništva primerjali s sosednjo državo Hrvaško. Primerjava obeh držav prikazuje precejšnjo podobnost obravnavane tematike. Ker je problematika goljufij v zavarovalništvu globalna, gre za obstoj mednarodnih organov, ki si prizadevajo za nadzor v zavarovalništvu. Prihaja pa tudi do mednarodnih sporazumov z namenom ozaveščanja in preprečevanja goljufij. V zaključnih mislih poudarjamo kompleksnost obvladovanja goljufij s samo zavarovalno zakonodajo. Čeprav se zakonodajne spremembe v tej smeri dogajajo, menimo, da bi morale zavarovalnice celostno in sistematično stopiti skupaj in se močneje povezati s strokovnimi organi, ki pripravljajo takšno zakonodajo. Predvsem s strani zavarovalnic gre za obstoj »zaprtosti«, saj smo že tekom pisanja magistrskega dela bili precej omejeni s pridobivanjem konkretnejših podatkov v zvezi z goljufijami.
Ključne besede: Goljufija, splošni pogoji, zakon, zavarovalnica, zavarovanje
Objavljeno: 11.01.2017; Ogledov: 587; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (4,12 MB)

13.
Poslovna goljufija (228. člen KZ-1) – analiza kaznivega dejanja
Luka Tomazin, 2016, magistrsko delo

Opis: V središče magistrskega dela je postavljena poslovna goljufija, ki predstavlja v slovenski sodni praksi najpogosteje obravnavano gospodarsko kaznivo dejanje in tako zaseda enega izmed osrednjih mest med kaznivimi dejanji zoper gospodarstvo. Čeprav bi bilo utemeljeno pričakovati, da je kaznivo dejanje razdelano do te mere, da ni več odprtih teoretičnih oziroma praktičnih vprašanj, pa velja ravno nasprotno, inkriminacija se kaže kot precej sporna. V kritično presojo je podana sledeča hipoteza: pri poslovni goljufiji gre za odvečno kaznivo dejanje, saj ni videti zadržkov za subsumpcijo goljufivih ravnanj poslovnega področja pod zakonske znake »klasične« goljufije, za nameček pa zaradi svoje ponesrečenosti povzroča nemalo težav tako v teoriji kot tudi v praksi. Začenši z genezo poslovne goljufije, ki ji sledi oris značilnosti gospodarskega kaznivega dejanja, se preide do osrednjega dela, ki ga predstavlja sistematična analiza kaznivega dejanja. Slednja se začne s predstavitvijo praktične problematike (zlo)rabe poslovne goljufije, ki ji sledi obravnava objekta kazenskopravnega varstva in prikaz možnih storilcev. Jedro analize pa – skladno z dogmatiko splošnega pojma kaznivega dejanja – predstavljajo ravnanje, ki izpolnjuje zakonske znake, protipravnost in krivda. Obravnava ravnanja, ki izpolnjuje zakonske znake, zajema preslepitev ter posledično premoženjsko škodo oziroma korist. Obravnava protipravnosti se dotakne zgolj dotičnega pojma. Obravnava krivde pa zajema naklep ter razmejitev naklepa in malomarnosti. Tekom analize se – iz razloga podane hipoteze – poslovno goljufijo ves čas primerja s slovensko in nemško »klasično« goljufijo. Ureditve naše in nemške »klasične« goljufije je domala identična, pri tem pa nemška kazenskopravna dogmatika ni zaznala potrebe po specialnem kaznivem dejanju poslovne goljufije. Izhajajoč iz tega predstavljajo dognanja nemškega kazenskopravne prostora, na katerega je slovenski tradicionalno močno naslonjen, veliko oporo zagovarjani odvečnosti poslovne goljufije.
Ključne besede: goljufija, poslovna goljufija, »klasična« goljufija, preslepitev, zmota, premoženjska škoda, premoženjska korist, gospodarsko kaznivo dejanje, kaznivo dejanje zoper gospodarstvo
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 2999; Prenosov: 371
.pdf Celotno besedilo (932,96 KB)

14.
Poslovne goljufije in zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti
Gabrijel Kozar, 2017, magistrsko delo

Opis: Gospodarski kriminal se pojavlja v vseh oblikah in v vseh stopnjah poslovanja. Za gospodarsko kriminaliteto so lahko odgovorne fizične in/ali pravne osebe, usmerjena pa je lahko zoper gospodarski sistem kot celoto, gospodarske subjekte ali zoper subjekte, ki so uporabniki blaga ali storitev iz gospodarske dejavnosti oziroma kako drugače povezani z gospodarstvom. Sedaj (tudi v času krize) kot še nikoli prej so se klasični primeri zlorab položaja ter poslovnih goljufij razbohotili in profesionalizirali do te mere, da jih je zelo težko ali nemogoče zaznati, če pa jih že zaznamo pa je po navadi prepozno, da bi jih uspeli sankcionirati. Raziskave na področju pregona gospodarskega kriminala nam jasno povedo, da je zaradi izjemno težke problematike odkrivanja gospodarske kriminalitete ta statistika in z njo povezana škoda praktično neznana, saj ogromno gospodarskega kriminala ostaja neodkritega. Ker lahko v gospodarstvu preživijo le najbolj fleksibilni, pa tudi iznajdljivi in finančno stabilni, se je ta miselnost (ob odpovedi morale) prenesla tudi na področje profesionalizacije izvajanja protipravnih ravnanj na področju gospodarske dejavnosti oziroma gospodarskega poslovanja. Poslovna goljufija in zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti sta osrednji kaznivi dejanji na področju gospodarske kriminalitete. Med tem, ko je poslovna goljufija primarno usmerjena navzven, se pravi med interakcije in preslepitve med dvema različnima poslovnima subjektoma, je kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti primarno usmerjeno navznoter. Pri obeh pa je skupno, da se prekršijo (vzpostavljena) zaupna poslovna razmerja. Poslovna goljufija je najpogostejše kaznivo dejanje na področju gospodarske kriminalitete, iz kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti pa izhaja največja povzročena škoda. Kazensko pravne norme predstavljajo tisti družbeni mehanizem, ki kot skrajno sredstvo razmejuje med dopustnimi ravnanji in kaznivimi ravnanji. Ravno zaradi razmejitvene točke med kaznivim in nekaznivim je zelo pomembna vnaprejšnja določenost in preciznost pravnih norm. Na primer blanketne dispozicije lahko hitro trčijo ob načelo zakonitosti v kazenskem pravu, kot osrednjem in najpomembnejšem načelu kazenskega prava. Ker je blanketno urejanje kazensko pravnih norm v sferi gospodarskega prava pravzaprav nujno in neizogibno, je tej temi posvetiti posebno pozornost, predvsem skozi sodno prakso in odločitve ustavnega sodišča Republike Slovenije. Skozi nastajanje magistrskega dela bom poskušal raziskati navedene teze predvsem skozi sodno prakso in se usmeriti na praktično uporabnost različnih pravnih položajev, ki jih mora pravnik prepoznavati pri svojem delu oz. delu uprave v gospodarstvu z namenom zakonitega ravnanja pri poslovanju in izogibanja situacijam, ki bi lahko vodile v kazenski pregon odgovornih oseb.
Ključne besede: gospodarski kriminal, zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, poslovna goljufija, načelo zakonitosti, sodna praksa, odločitve ustavnega sodišča
Objavljeno: 04.08.2017; Ogledov: 478; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

15.
Nevarnosti spletnih prevar in metode zaščite
Dejan Štamulak, 2017, diplomsko delo

Opis: V tej diplomski nalogi so raziskane metode, s katerimi prevaranti pogosto pridejo do želenih podatkov in na kaj moramo ljudje paziti, da ne postanemo žrtev spletnih prevar. Najprej je predstavljene nekaj teorije o spletnih goljufijah, kako se spletni kriminalci vedno bolj izpopolnjujejo in katere vrste spletnih prevar poznamo. Prikazana je tudi problematika spletnega nakupovanja in prodajanja novih in rabljenih stvari na portalu bolha.com in ebay.com. Nato si bomo pogledali praktični del, kjer je prikazano, kako pride do spletne prevare, kako poteka, po čem jo prepoznati in kako se pred njo obvarovati.
Ključne besede: prevara, zaščita, nakup, virus, lažen, goljufija
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 239; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

16.
Izbrani problemi na področju goljufij pri ddv
Maja Brandšteter, 2018, diplomsko delo

Opis: Po ocenah Evropske komisije znaša primanjkljaj pri samo čezmejnem trgovanju kar 50 milijard prihodkov držav članic, kateri je nastal zaradi nezakonitih dejavnosti, kot so davčne goljufije. Vrzel pri pobiranju davka na dodano vrednost je leta 2015 znašala 152 milijard evrov. Evropska komisija se zaveda resnih problemov, ki so nastali vse od leta 1993, ko je bil vzpostavljen obstoječ sistem davka na dodano vrednost, ti so nastali zaradi zastarelega sistema in razvoja v gospodarstvu. Slednje je razlog, da je Komisija ukrepala in pripravlja nove predloge, ki predstavljajo daleč najbolj obsežno reformo na področju sistema davka na dodano vrednost. Predlogi so zapisani v akcijskem načrtu, ki ga je Komisija pripravila leta 2016. V diplomski nalogi smo si zato zadali cilj raziskati pomanjkljivosti davčnega sistema, iz kakšnega razloga prihaja do tako velikih zneskov primanjkljaja prihodkov, raziskati nekaj rešitev, ki bi se uvedle, da bi se doseglo zmanjšanje števila davčnih goljufij in kaj bi to pomenilo za države članice. Pred samo raziskavo pa je potrebno opredeliti izraz davčna goljufija, kakor tudi pojasniti, na kakšni podlagi veljajo trenutna pravila davčnega sistema Evropske unije.
Ključne besede: davčna goljufija, davek na dodano vrednost, davčni sistem, pomanjkljivosti davčnega sistema, predlogi izboljšave davčnega sistema EU.
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 144; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (524,85 KB)

17.
Mrežni marketing in piramidni sistem - prednosti in slabosti
Monika Pucko, 2018, diplomsko delo

Opis: Veliko je nejasnosti ali je mrežni marketing podoben piramidnemu sistemu in ali obstajajo kakršnekoli prednosti pri obema sistemoma. Zato smo se odločili to temo raziskati še bolj. Namen diplomskega dela je razlikovati med mrežnim marketingom in piramidnim sistemom ter poznavanje njunih prednosti in slabosti. Vprašali smo se, kateri izmed poslovnih sistemov ima več slabosti, ali lahko nekdo preko takšnega načina poslovanja (mrežnega marketinga) postane uspešen in ali obstaja kakršnakoli podobnost med obema sistemoma. Pri samem raziskovanju smo uporabili tri različne metode, in sicer metodo deskripcije, ker je osnova za nadaljnjo interpretacijo informacij, analizo sekundarnih virov, ki temelji na že obstoječi literaturi in metodo komparacije, ki temelji na primerjanju enega sistema z drugim. Analiza je pripeljala do zaključkov, da je piramidni sistem tisti, ki ima več slabosti kot mrežni marketing. Prav tako smo ugotovili, da lahko nekdo preko mrežnega marketinga postane uspešen, če pride do svojih zaslužkov s trdim delom in pozitivnim odnosom, vendar se mora zavedati, da ta uspeh verjetno ne bo trajal večno. Pri zadnjem vprašanju pa smo glede na primerjavo med obema poslovnima sistemoma, kjer smo med sabo primerjali slabosti in prednosti enega in drugega, prišli do ugotovitev, da obstajajo neke skupne točke, to je prodaja in rekrutiranje novih članov ali strank. Vendar so razlike med obema sistemoma še vseeno očitne. Prav tako je treba vedeti, da je mrežni marketing zakonit poslovni sistem, medtem ko piramidni sistem deluje nezakonito in je kot kaznivo dejanje opredeljen tudi v slovenskem kazenskem zakoniku.
Ključne besede: diplomske naloge, mrežni marketing, piramidna shema, prednosti, slabosti, goljufija
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 261; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (447,37 KB)

18.
Zavarovalniške goljufije v Sloveniji in izbranih državah EU
Saša Pliberšek, 2018, diplomsko delo

Opis: Goljufije v zavarovalništvu obstajajo že, odkar obstaja zavarovalništvo samo, storilci pa pri njihovem izvajanju vsakič znova kažejo svojo iznajdljivost. Zavarovalniške goljufije se uvrščajo med finančni kriminal, ki je ena izmed podzvrsti gospodarskega kriminala. Pojavljajo se pri različnih segmentih zavarovanj, številčno pa prednjačijo predvsem tiste pri avtomobilskih zavarovanjih Ocenjuje se, da je pri nekaterih vrstah zavarovanj vsaj eden izmed desetih odškodninskih zahtevkov goljufiv, kar vodi v višanje premij na svetovni ravni. Kljub ukrepom za njihovo zatiranje, so zavarovalniške goljufije še vedno precej razširjene, tako pri nas, kot v svetu. Dejstvo je, da bodo vedno obstajali posamezniki, ki se bodo želeli okoristiti na račun drugih in jim s svojimi protipravnimi in kaznivimi dejanji povzročali škodo, da bi sami od tega imeli korist, predvsem v finančnem smislu. Glavni cilj goljufov je zavesti zavarovalnico z namenom pridobitve odškodninskega izplačila ali druge protipravne koristi. Škodo in s tem velike izgube povzročajo tako zavarovalnicam, gospodarstvu, kot poštenim zavarovancem. Stroški, povezani z lažnimi zahtevki in s preiskovanjem ter obvladovanjem goljufij, se v splošnem prenesejo na vse zavarovance na način, da zavarovalnice zvišujejo zavarovalne premije sočasno z zviševanjem cen produktov in storitev. Pri boju zoper goljufijam in s tem zavzemanje za zmanjšanje stroškov, je za zavarovalnice pomembno medsebojno sodelovanje (izmenjava ključnih informacij), kot tudi sodelovanje z državnimi organi pregona (policija, sodstvo..), hkrati pa o tej problematiki in njenih posledicah osveščati javnost. S skupnimi močmi lahko oblikujejo učinkovitejše ukrepe in strategije za preiskovanje in zatiranje perečega problema. Zavedati se je namreč potrebno, da pri zavarovalništvu že majhna laž lahko vodi do enormnih posledic, za goljufijami pa se lahko skrivajo še hujša kazniva dejanja.
Ključne besede: zavarovanje, zavarovalnica, zavarovanec, zavarovalniška goljufija, finančni kriminal, gospodarska kriminaliteta, protipravno premoženje
Objavljeno: 27.11.2018; Ogledov: 198; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (468,18 KB)

19.
Obračun plač napotenih delavcev delavcev iz Slovenije v Nemčijo in vpliv na proračun obeh držav
Doroteja Zelnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Napotitev na delo v tujino je aktualna tematika, saj zaradi globalizacije in enotnega trga znotraj EU vse več podjetji v Sloveniji napotuje svoje delavce v tujino. Pri tem se soočajo s številnimi delovno pravnimi vprašanji, tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Obstaja več uredb in pravnih podlag, ki urejajo področje napotitve delavcev v tujino. Po statističnih podatkih se iz Slovenije največ delavcev napoti v Nemčijo. Zaradi tega je v magistrskem delu podrobneje predstavljena pravna ureditev in postopek napotitve v omenjeno državo. Na začetku magistrskega dela je predstavljeno čezmejno izvajanje storitev in vsi pravni okvirji, povezani s tem pojmom. Ker je pri delu v drugi državi vedno vprašanje načina obdavčitve, je predstavljeno tudi izogibanje dvojnemu obdavčevanju. V preteklem letu je bila pogosto praksa plačevanja napotenih delavcev preko potnih nalogov. Podjetja so na ta način obračunavala manj dohodnine in oškodovala državni proračun. V izogib temu je v tekočem letu bil sprejet nov zakon, ki je nekoliko spremenil pogoje in način napotitve delavcev v tujino. V magistrskem delu so predstavljene novosti in primerjava s preteklo pravno ureditvijo. Najprej so podrobneje predstavljane te spremembe ter nato razlika med napotitvijo in službenim potovanjem in s tem povezane napake oz. kršitve. Kljub nenehnemu strmenju državnih organov k nadzoru in pravilnemu poslovanju se napake pri napotitvah v tujino še vedno pojavljajo. Pravne kršitve so najpogostejše pri plačilu napotenih delavcev. V nadaljevanju dela je predstavljen obračun plač napotenim delavcem ter najpogostejše napake, ki se pri tem pojavljajo. Poslovne goljufije imajo vedno velik vpliv na državni proračun. Bodisi z odtujevanjem davkov, bodisi s premalo plačanimi prispevki. Celotna problematika obračunavanja plač napotenih delavcev in sankcije, ki temu lahko sledijo, je predstavljena na praktičnem primeru podjetja X, d.o.o., ki napotuje svoje delavce v Nemčijo. Predstavljeno je podjetje, celoten primer gospodarskega kriminala in vpliv napačnega obračunavanja plač na državni proračun v Sloveniji in Nemčiji.
Ključne besede: opravljanje čezmejnih storitev, napoteni delavci, napotitev v Nemčijo, obračun plač, poslovna goljufija, napačno obračunavanje plač
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 447; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

20.
Primerjalna analiza vsebine izobraževalnih programov za preiskovalce prevar
Emina Grašić, 2019, magistrsko delo

Opis: Forenzično računovodstvo je relativno novo področje računovodstva in je usmerjeno predvsem v smer preprečevanja in odkrivanja nezakonitih dejanj v finančnih dokumentacijah določenih inštitucij. V današnjem času je pomembno predvsem zaradi nadzora poslovnih dejanj in aktivnosti. Forenzično računovodstvo zahteva visoko stopnjo znanja in veščin, potrebnih za izvajanje aktivnosti, povezanih s finančnimi poročili. Področja, potrebna za izvajanje določenih aktivnosti, so: forenzika, ekonomija, pravo, poslovno in komunikacijsko računovodstvo, informatika, za kakovost le-tega pa je potrebno poskrbeti v fazi študija forenzičnega računovodstva. Namen magistrskega dela je bil izvesti analizo ameriškega, slovenskega in hrvaškega študija forenzičnega računovodstva. Rezultati dosedanjih analiz kažejo, da šolski sistem ZDA ponuja veliko več. Na področju Slovenije in Hrvaške je forenzično računovodstvo slabo zastopano, na trgu pa se čuti njegovo pomanjkanje.
Ključne besede: forenzično računovodstvo, forenzični računovodja, gospodarski kriminal, goljufija, študijski program za forenzično računovodstvo
Objavljeno: 20.08.2019; Ogledov: 118; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici