| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
VARSTVO FINANČNIH INTERESOV EU V DOMAČEM IN EVROPSKEM PRAVU
Barbara Šegula, 2009, diplomsko delo

Opis: V zadnjem obdobju je varovanje finančnih interesov EU pomembna tema v vseh državah članicah te skupnosti. Ker se prihodki v proračun EU stekajo iz proračunov držav članic, država članica z varovanjem svojih finančnih interesov istočasno varuje tudi finančne interese EU. To pa ne velja nujno tudi za odhodkovno stran. Slovenija prihodkovno stran proračuna EU varuje s sistemom davčnih prekrškov in kaznivim dejanjem davčne zatajitve, odhodkovno stran pa s kaznivim dejanjem goljufije na škodo Evropskih skupnosti. Kazniva dejanja, katerih posledice se lahko kažejo v proračunu Skupnosti, so tudi pranje dejanja in korupcijska kazniva dejanja — jemanje in dajanje podkupnine. Na ravni EU je najpomembnejši akt, namenjen varstvu finančnih interesov, Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (Konvencija ZFI), skupaj s protokoli, sprejeta v tretjem stebru kot značilna meddržavna pogodba. Konvencija ZFI uvaja enoten pojem goljufije, ki škoduje finančnim interesom EU. Prvi protokol vnaša v sistem varstva finančnih interesov kazniva dejanja korupcije, pri katerih so udeležene uradne osebe nacionalne države in uradne osebe Skupnosti. Najpomembnejša naloga Drugega protokola pa je v sistem instrumentov ZFI vnesti definicijo pranja denarja in določiti pogoje za odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja. Slovenija izpolnjuje svoje obveznosti, ki jih je prevzela s pristopom h Konvenciji ZFI in njenim protokolom. Konvencija ZFI svojega namena ni dosegla, ker je goljufij v škodo financ EU danes še vedno ogromno, zato je Komisija EU Svetu EU v sprejetje predlagala Direktivo o kazenskopravni zaščiti finančnih interesov Skupnosti. Ta bi že zato, ker gre za direktivo, lahko dosegla več, kot je Konvencija ZFI. Za zaščito finančnih interesov je pomemben tudi Evropski urad za boj proti goljufijam, ki znotraj komisije deluje kot neodvisni urad. Zaščita finančnih interesov EU pa je tudi temeljno vodilo Corpus iuris kazenskopravnih določb, ki pa se v praksi (za zdaj) še ne izvaja.
Ključne besede: finančni interesi EU, Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, goljufija, korupcija, pranje denarja, uradnik, pravna oseba, direktiva.
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2046; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (428,15 KB)

2.
BARVA NEBA BREZ OBLAKOV V DELU URSA WIDMERJA MODRI SIFON
Janja Foršek, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo sem zasnovala kot predstavitev na prvi pogled nenavadne, od švicarskega avtorja Ursa Widmerja, Modri sifon poimenovane pripovedi, v kateri ne prevladuje niti rdeča, niti rumena in niti zelena barva, temveč se vse vrti okrog barve neba brez oblakov — modre. Pripoved, obarvana v modro, je eno izmed njegovih najboljših del, v katerem so zgradba, struktura stravkov in jezik tako preprosti, da bi lahko vsak razumel bistvo pripovedi, če se ne bi Urs Widmer poigral s pojavoma časa in prostora. K otežitvi razumevanja dela pripomore še glavna figura — protagonist pripovedi, ki je v prvem izmed dveh delov pripovedi star 53 let, v drugem delu pa 3 leta. A sta v bistvu oba pripovedovalca ena oseba, ki preko časovnega potovanja iz sedanjosti odpotuje v preteklost oziroma se iz sedanjosti preseli v prihodnost. Pripoved opisuje, kot to že napoveduje sam naslov dela, nasprotja, ki v življenju vseh ljudi eksistirajo tesno drug ob drugem. Čeprav je življenje ljudi v glavnem brezskrbno, lahko v eni sami sekundi modro nebo brez oblakov prekrije črna senca in pusti izginiti človeštvo. Ker je torej za protagonista Widmerjeve pripovedi ves svet ena velika prevara tega neskončnega neba brez oblakov, se posluži pobega iz svojega v drug čas. Pripovedovalec pobegne v čas in svet svojega otroštva, ki je bil v njegovem spominu zapisan kot čas brezskrbnosti, poln lepih vtisov. A tam spozna in začne doumevati, da sam v letu 1941, prav tako kot njegov 3-letni jaz v prihodnosti v času svoje odraslosti leta 1991, ni izgubil nič. Še več: spozna, da niti svoje preteklosti niti svoje prihodnosti ne more spremeniti in se zato odloči vrniti se v svojo sedanjost. Čeprav pripoved pokaže na številna ujemanja z življenjem avtorja Widmerja, se zdi, da je želel le-ta z delom opozoriti na to, kar ga je kot otroka težilo in navduševalo in kar ga danes kot odraslega v življenju zaposluje, saj, kot pravi sam, ga zaposluje: »… si predstavljati v glavi kaj lepega, ker tu, kjer živim, nekako ni vedno dovolj lepo …« .
Ključne besede: Ključne besede: Modri sifon; sifon; modra barva; izginotje; goljufija; sporočilo; svarilo; nebo brez oblakov; modra roža; zanka; časovno potovanje; kino; film; vojna; oče – sin tematika; miti; fikcija in realnost; beg pred realnostjo, resničnostjo; Švica.
Objavljeno: 13.01.2010; Ogledov: 2656; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (4,15 MB)

3.
GOLJUFIJA NA ŠKODO EVROPSKIH SKUPNOSTI
Jure Blažič, 2010, diplomsko delo

Opis: Kaznivo dejanje goljufije na škodo Evropskih skupnosti je Republika Slovenija v svoj pravni red uvedla z novim Kazenskim zakonikom, ki je v veljavi od 1. novembra 2008. S tem je izpolnila še zadnji del obveznosti, ki jih je sprejela s tem, ko je z zakonom ratificirala Konvencijo o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, vključno z njenimi protokoli. Na podlagi navedene konvencije so bili v nedavni preteklosti sprejeti številni praktični ukrepi v boju zoper goljufije, ki imajo za posledico oškodovanje proračunskih sredstev Evropske unije. Ustanovljen je bil Evropski urad za boj proti goljufijam — OLAF. V vseh državah članicah podpisnicah konvencije delujejo operativne službe AFCOS, ki sodelujejo s tem uradom. Sprejetje in uveljavitev Lizbonske pogodbe, ki ustanavlja še tesnejšo zvezo med državami članicami, ponuja še dodatne ukrepe, ki se lahko sprejmejo na tem področju. Pravno urejanje na področju kazenskega prava bo mogoče tudi preko uredb in direktiv, kar bo olajšalo unifikacijo prava na tem področju. Prav tako je pomembna novost ustanovitev Evropskega javnega tožilstva, čigar naloga bo v prvi vrsti prav varovanje skupnih finančnih interesov. Prav tako se v prihodnosti pričakuje uveljavitev t.i. Corpus Iurisa kazenskopravnih določb, ki bo prav tako urejal predmetno tematiko. Z vsemi navedenimi ukrepi se nudijo realne možnosti za izgradnjo trdnega sistema javnih financ v okviru Evropske unije, to pa vodi k tesnejši nadnacionalni zvezi in k večjemu zaupanju evropskih državljanov v njene institucije.
Ključne besede: goljufija na škodo Evropskih skupnosti, proračun Evropske unije, Konvencija o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, Evropski urad za boj proti goljufijam – OLAF, Anti-Fraud Coordination Service – AFCOS
Objavljeno: 04.05.2010; Ogledov: 3365; Prenosov: 383
.pdf Celotno besedilo (338,47 KB)

4.
MANIPULACIJA NA TRGU VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Sana Koudila, 2010, diplomsko delo

Opis: Dandanes tržna manipulacija, poleg zlorabe notranjih informacij, predstavlja eno izmed prepovedanih ravnanj na trgu vrednostnih papirjev. Za razliko od zlorabe notranjih informacij se zdi, da je tržna manipulacija še bolj nevarna za trg vrednostnih papirjev in tudi težje izsledljiva. Vzrok se skriva v neštetih možnih načinih za manipuliranje trga in v njegovem nenehnem razvijanju, ki s tem omogoča, da si manipulatorji zamislijo vedno nove metode za manipuliranje. Poleg teh dveh razlogov bi se jima v nekaterih državah pridružila še pomanjkljiva pristojnost nadzornih institucij za preganjanje tega prepovedanega ravnanja, kot tudi smešno nizke kazni, ki kršitelje utegnejo doleteti. Zelo pereč problem, zlasti v Sloveniji, predstavlja tudi možnost povrnitve škode oškodovancem manipulacije. Kot piše Hren, imamo na eni strani namreč manipulatorja, ki je pridobil ogromno premoženjsko korist, na drugi strani pa kup oškodovanih vlagateljev, katerim je vsakemu posebej v bistvu nastala relativno majhna škoda. Če si preračunamo, kakšne stroške bi ti vlagatelji utrpeli, da bi dosegli pravico in povrnitev svoje škode ter pri tem upoštevali še časovni okvir trajanja postopka, ugotovimo, da v bistvu njihova nezainteresiranost za sprožitev postopka niti ni tako nerazumljiva. A upanje vseeno ostaja. Tako smo v okviru Evropske Unije z Direktivo 2003/6/ES že pridobili neke minimalne standarde za pregon tržne manipulacije. A če hočemo vlagateljem zagotoviti učinkovit trg vrednostnih papirjev in jih tako spodbuditi k nadaljnjemu trgovanju, se moramo zavedati, da brez učinkovitega nadzora in ostrejših kazni za kršitelje to ne bo izvedljivo. Potrebno je namreč poudariti, da je za celotno gospodarstvo pomembno, da denar kroži in ne stagnira oziroma se ne valja v nogavicah pod posteljo.
Ključne besede: tržna manipulacija, trg vrednostnih papirjev, manipulator, vlagatelj, vrednostni papirji, trgovanje, goljufija
Objavljeno: 02.09.2010; Ogledov: 1869; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (470,87 KB)

5.
VPLIV GOSPODARSKE RECESIJE NA POJAV GOSPODARSKIH KAZNIVIH DEJANJ
Aleksander Hajšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Kriminal oziroma v širšem pojmu kriminaliteta je dejavnost, ki zajema vsa začeta ali storjena kazniva dejanja. Neskladje interesov med družbo in izvedenih nesprejemljivih dejanj – kaznivih dejanj posameznikov, ki se hočejo s temi dejanji okoristiti, privedejo v družbi do zgražanj, strahu, nejevolje. Posledično pa si družba želi, da se takšnega posameznika odstrani iz njihovega okolja. Okolje in okoliščine, ki privedejo človeka, da stori kaznivo dejanja, so pa različne. Še posebej pri gospodarskih kaznivih dejanjih storilec iz koristoljubja izkoristi podane dejavnike in okoliščine za dosego lastnega cilja, ki je kazniv. S tem se postavlja vprašanje, ali so v času gospodarske rasti gospodarska kazniva dejanja redkejši pojav kot v času recesije in ali je res recesija še tisto dodatno dejstvo, ki spodbuja človeka k negativnim ravnanjem tako za okolico kot za soljudi. Preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj ni samo v domeni organov pregona in pravosodja, ampak nas vseh, s tem, da se zavemo, da je varnost dobrina, za katero moramo skrbeti vsi.
Ključne besede: - kriminal - kaznivo dejanje - poslovna goljufija - gospodarska recesija - gospodarska rast
Objavljeno: 08.01.2013; Ogledov: 799; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (783,76 KB)

6.
ANALIZA ETIČNEGA RAVNANJA Z VIDIKA SLOVENSKEGA ETIČNEGA RAČUNOVODSKEGA KODEKSA IN ŠTIRIH ETIČNIH TEORIJ
Aleksandra Bavdaž, 2013, diplomsko delo

Opis: Dandanes je v svetu mnogo poznanih primerov podjetij, ki so delovala na podlagi laži, goljufij in prevar. Pri podjetjih, kot je Enron, ki ga v delu diplomskega seminarja obravnavam, se je dogajalo prav to. Že od ustanovitve, daljnega leta 1985, ko sta se združili dve energetski podjetji in je nastalo eno veliko podjetje, s Kenom Layem na čelu, so se v podjetju Enron dogajali sumljivi posli. V svojem šestnajst-letnem delovanju so se sicer pojavljali le sumi o tem, da se morda v podjetju ne dogaja vse po pravilih. Pa še ti sumi so bili pravzaprav sumi tistih zaposlenih računovodskih strokovnjakov, ki niso bili vpleteni v prevare. Podjetje je vse od svoje ustanovitve hitro raslo in se uspešno razvijalo. Vodilni v Enronu, z Layem kot zvršnim direktorjem, so prodirali na mednarodne energetske trge in kupovali ter prevzemali mnoga podjetja. Dokaj hitro po ustanovitvi se je podjetje Enron začelo ukvarjati z elektriko in njeno prodajo, kmalu pa ustvarilo tudi EnronOnline, ki je pripomogel k pridobitvi novih strank. Ker so podatki v računovodskih izkazih kazali samo dobro in pozitivno, je tudi vrednost delnic iz dneva v dan rasla. Najvišja vrednost, ki jo je Enronova delnica dosegla je bila kar 80$ na delnico. Investiorji so se kar grebli, v podjetje pa vlagali svoj življenjske prihranke. V letu 2001 pa so se počasi začele kazati težave. Že, ko je podjetje Enron izvedlo svojo veliko oglaševalsko kampanijo, so se začeli pojavljati sumi in vprašanja, ali je Enron res tako uspešen, kot se kaže. S kupci elektrike, ki jih je Enron namreč uspel pridobiti, podjetju ni uspelo pokriti niti celotne vrednosti kampanije. Nadalje se je začelo sumiti o verodostojnosti in resnčnosti podatkov in vrednosti, ki so se pojavljale v računovodskih izkazih. Zunanji preiskovalci so začeli podrobneje preiskovati računovodske izkaze, poročila in dokumente ter zelo hitro odkrili, da je šlo v podjetju z dolgletne prevare. Pri prevarah je sodelovalo tudi zunanje računovodsko podjetje Arthur Andersen, z Duncanom, ki je bil zadolžen za posle s podjetem Enron. Podjetju Enron je bilo odkritih ogromno odstopanj od dejanskih vrednosti v računovodskih izkazih. Vrednost delnice pa je po dejanskih podatkih, v nanovo sestavljenih izkazih, padla na 0,28$. V sodni obravnavi so bili obtoženi vsi sodelujoči, z Layem na čelu, prav tako pa tudi Duncan, ki je bil poleg vsega ostalega še uničevanja velikih količin dokumentov in datotek (po naročilu Laya), ki bi lahko bile koriste pri preiskavi in sodni obravnavi. Enron je še pred sodno obravnavo leta 2002 bankrotiral, vsi zaposleni so ostali na cesti, vsi investitorji pa so nenadoma ostali brez vsega. Na podlagi dogajanja v podjetju Enron, sem naredila analizo pomembnejših dejanj in odločitev, ki so bile sprejete bodisi v podjetju Enron ali v podjetju Arthur Andersen. Analiza temelji na štirih etičnih teorijah in na slovenskem Kodeksu etike za računovodske strokovnjake. Teorije na podlagi katerih sem opravila analizo (tudi s pomočjo modela za vpeljavo teorij), so teorija koristi, teoija dolžnosti, teorija posledic in teorija vrednot. Odločitve in dejanja sem proučila še z vidka Kodeksa etike računovodskih strokovjakov in z njegovo pomočjo utemeljila njihovo neetičnost. Analiza odločitev z vidika štirih etičnih teorij in z vidika Kodksa etike računovodskih stokovnjakov, je moja predvidevanja o neetičnosti ravnanj, samo potrdila in teoretično podkrepila.
Ključne besede: Enron, prevare, goljufija, računovodski strokovnjak, Kodeks, etika, morala, neetičnost ravnanja, etičnost ravnanja, etična teorija.
Objavljeno: 25.10.2013; Ogledov: 849; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (389,33 KB)

7.
PROBLEMATIKA DOKAZOVANJA GOSPODARSKIH KAZNIVIH DEJANJ
Antonio Novak, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko dokazovanja gospodarskih kaznivih dejanj, ki spadajo v pojem gospodarske kriminalitete. V uvodnem delu so tako predstavljene nekatere kriminološke teorije, ki se nanašajo nanjo in razmerje med gospodarsko kriminaliteto in kriminologijo ter kazenskim pravom. Nato je obravnavan sam pojem gospodarskega kaznivega dejanja v kontekstu splošnih elementov kaznivih dejanj. Poseben poudarek je namenjen elementom objektivnega pogoja kaznivosti, materialne protipravnosti in krivde, saj imajo slednji svoje specifike na področju gospodarskih kaznivih dejanj, kar pomembno vpliva tudi na njihovo dokazovanje. Dokazni postopek je po svoji logični zgradbi zahtevno procesnopravno opravilo, ki združuje uporabo dejanskih ugotovitev iz zunanjega materialnega sveta ter uporabo procesnih pravil in materialnega (kazenskega) prava na slednje. Pri tem se v okviru gospodarskih kaznivih dejanj pojavljajo določene posebnosti v odnosu do dokazovanja njihovih temeljnih elementov in zakonskih znakov posameznih kaznivih dejanj. Še posebej je v tem kontekstu aktualno pravilo proste podjetniške presoje in uporaba nekaterih ugotovitev civilnega prava, ki lahko kot tihe blanketne norme služijo predvsem v utemeljitev naklepa storilcev gospodarskih kaznivih dejanj, kar je pogosto izjemno težek element z vidika dokazovanja. Navedeno je v nadaljevanju diplomskega dela aplicirano in analizirano preko izbranih kaznivih dejanj, še posebej upoštevaje sodno prakso kot pogosto temeljnega in resničnega odraza ter analize uporabe zakonskih pravil v praksi.
Ključne besede: gospodarsko kaznivo dejanje, formalno dokazovanje, povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem, poslovna goljufija, zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, pravilo proste podjetniške presoje, naklep, indici, posredno dokazovanje
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 999; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (525,83 KB)

8.
Poslovna goljufija
Niki Šegula, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi podrobneje predstavljamo poslovne goljufije kot najbolj razširjeno obliko gospodarskih kaznivih dejanj v Sloveniji. Številni strokovnjaki (Keršmanc, Flere, Selinšek, Dvoršek, Lamberger idr.) menijo, da je kaznivo dejanje poslovne goljufije najbolj »zastopano« gospodarsko kaznivo dejanje v Sloveniji, o čemer pričajo tudi statistični podatki o delu policije. V diplomskem delu smo spoznali gospodarski kriminal in njegove bistvene značilnosti ter podrobneje proučili poslovne goljufije. Spoznali smo nastanek in definicijo kaznivega dejanja, pravno zavarovano vrednoto, storilce kaznivega dejanja, izvršitvene načine, vrsto in obliko krivde, predpisane kazni, razmerje med klasično in poslovno goljufijo, proučili smo tudi kazenski in predkazenski postopek. Podrobneje smo pregledali statistiko poslovnih goljufij v Sloveniji in programe za preprečevanje in obvladovanje gospodarske kriminalitete. Spoznali smo, da za proučevanje poslovnih goljufij ni potrebno specializirano znanje in da so le-te lahko dokazljive. Ugotovili smo, da je za kaznivo dejanje poslovne goljufije predpisana višja kazen kot za klasično kaznivo dejanje in da je kaznivo dejanje poslovne goljufije kaznivo le, če zaradi delne ali celotne neizpolnitve obveznosti za stranko ali koga drugega nastane premoženjska škoda. Skozi proučevanje literature smo potrdili hipoteze, da je Republika Slovenija z nekaterimi spremembami pozitivno pripomogla k zmanjšanju gospodarske kriminalitete, vendar opozarjamo, da je potrebno postoriti korenite spremembe na področju preprečevanja le-tega. V diplomskem delu tako na podlagi mnenj strokovnjakov predlagamo smernice za obvladovanje gospodarske kriminalitete oz. poslovnih goljufij v Sloveniji.
Ključne besede: gospodarska kriminaliteta, goljufije, poslovna goljufija, preiskovanje, kazenski postopek, diplomske naloge
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 691; Prenosov: 482
.pdf Celotno besedilo (820,36 KB)

9.
Dokazno breme davčnega organa in dokazno breme zavezanca za davek pri poslovanju z neplačujočimi gospodarskimi subjekti
Metka Čobec, 2016, magistrsko delo

Opis: Nevtralnost davka na dodano vrednost je v tem, da omogoča pravico do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost. Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo ES. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. V Sloveniji temeljijo pravila dokaznega bremena na zakonu. Davčni organ mora dokazati dejstva na podlagi katerih davčna obveznost nastane ali ne nastane oz. se poveča ali zmanjša. Davčni zavezanec pa je dolžan za svoje navedbe ponuditi dokaze in jih tudi predložiti. V praksi se izvaja doktrina, da je dokazno breme na davčnem zavezancu. Po sodbi Mahageben, mora davčni organ, ki nosi breme dokazovanja, dokazati, da je inšpicirani davčni zavezanec (profiter, buffer) vedel oz. bi moral vedeti, da sodeluje v goljufiji davčne utaje. Davčni inšpektorji v svojih postopkih ravnajo po ZDavP-2, ZUP in ZIN, ter nimajo pooblastil za dokazovanje naklepa, kot ga imajo organi pregona za ugotavljanje elementov kaznivih ravnanj po ZKP. Do sodbe Mahageben so bili davčni organi precej uspešnejši pri dokazovanju, kot po izdani sodbi, vendar je razlika predvsem na strani sodišč RS, ki po tej sodbi zahtevajo veliko višji dokazni standard, kot prej. Lahko bi celo rekli, da sodišče pred to sodbo ni zahtevalo dokazovanja o vedenju zavezanca o goljufiji dobavitelja.
Ključne besede: DDV, davčna goljufija, neplačujoči gospodarski subjekt, dokazno breme, dokazovanje goljufij
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 462; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

10.
TRISTRANSKI POSLI V SISTEMU DDV
Smiljan Murko, 2016, diplomsko delo

Opis: Evropske države so kmalu po drugi svetovni vojni dojele, da medsebojno povezovanje predstavlja ključ do uspeha pri doseganju ciljev v globalnem gospodarstvu. Leta 1957 se je oblikovala EGS, ki je omogočila skupni trg in uresničevanje prostega pretoka blaga, delavcev, storitev in kapitala. Enotni evropski akt iz leta 1987 je pomenil zavezanost cilju uresničevanja enotnega in notranjega trga, s podpisom Maastrichtske pogodbe oz. Pogodbe o EU iz leta 1992, pa se je skupnost z vpeljavo novih oblik sodelovanja, poleg gospodarstva še na področju obrambe in pravosodja, preimenovala v EU. V času tega združevanja so se države članice prek harmonizacije pravnih sistemov, izpeljane s pomočjo direktiv in uredb, postopoma odpovedovale svoji davčni suverenosti, da se bi na ta način dosegla ureditev, ki ne bi izkrivljala konkurence in pospeševala prost pretok blaga in storitev. Leta 1993 je bil vzpostavljen enoten evropski trg, ki je predvideval prost pretok blaga, storitev, oseb in denarja. Od takrat naprej je tudi v veljavi t.i. prehodni sistem obdavčitve, ki je omogočil odpravo mejnih prehodov in mejne kontrole med državami članicami. Zaradi lažjega poslovanja poslovnih subjektov v takšnem sistemu, je bilo potrebno uvesti določene izjeme pri obdavčevanju oz. določene poenostavitve. Primer takšne poenostavitve prestavljajo tudi tristranski posli, ki so podvrsta verižnih poslov in jih delimo na prave in neprave. Z vidika davčne obravnave nepravi tristranski posli veljajo za najzahtevnejše, ker se razlikujejo od primera do primera. Za njih ne veljajo poenostavitve pri obračunu DDV, kot to velja za prave tristranske posle. Pri pravih tristranskih poslih sodelujejo trije davčni zavezanci, ki so identificirani za namene DDV in sicer vsak v svoji državi znotraj EU. Dobavitelj blaga iz ene države članice izda račun za dobavo blaga znotraj EU pridobitelju v drugi državi članici za blago, ki se neposredno odpošlje oziroma odpelje prejemniku blaga v tretjo državo članico. V kolikor so izpolnjeni ti pogoji potem lahko v teh primerih upoštevamo predvidene oprostitve pri plačilu DDV. Tristranski posel je povezan z nakupom in prodajo blaga, pri katerem je pomembna identifikacija za DDV znotraj EU, ne pa tudi sedež zavezanca znotraj EU. Prav tako je zelo pomembna fizična pot blaga in pot računov. Trenutni sistem obdavčitve dovoljuje goljufije v poslovanju v okviru tristranskih poslov. Davčna zakonodaja je zapletena in zato marsikomu nejasna, tako da je občasno tudi Sodišče EU zaprošeno, da se v predhodnem postopku opredeli glede razlage ali veljavnosti zakonodaje EU.
Ključne besede: tristranski posli, DDV, triangulacija, pridobitev, dobava, verižni posli, samoobdavčitev, ID številka, rekapitulacijsko poročilo, davčni vrtiljak, missing trader, goljufija, davčna zatajitev, Direktiva Sveta št. 77/388/EGS, Direktiva Sveta št. 2006/112/ES, načelo namembne države, načelo države porekla, Sodišče EU
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 1303; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici