Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pri detektivski dejavnosti gre za poizvedovalno dejavnost. Večina dela je pridobivanje informacij o goljufijah in disciplinskih kršitvah delovnopravne zakonodaje zaposlenih tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Pri tovrstnem delu ima detektiv določena pooblastila, ki so določena z Zakonom o detektivski dejavnosti (»ZDD-1«, 2011). Z navedenim zakonom pa je detektivu tudi zapovedano, da mora pridobljene informacije skrbno varovati, tudi po končani karieri ne smejo govoriti o teh podatkih. Stranka, ki najame detektiva, s pooblastilom nanj prenese vse pravice, ki jih ima sama v določenem postopku. Največkrat se najema poslužujejo podjetja, ki želijo, da detektiv preveri resničnost podatkov, kot so izkoriščanje bolniškega staleža, preverjanje povračila potnih stroškov, kraje in podobno. Kadar se podjetja odločijo za detektivsko preiskavo namesto policijske, se zavedajo, da goljufi ne bodo kazensko odgovarjali, zato se podjetja raje odločijo, da bodo sami dosegli poravnavo, kot je sporazumno prenehanje pogodbe brez izplačila odpravnine s povrnitvijo škode. Če pri preiskavi detektiv ugotovi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, mora o tem obvestiti policijo. Najpogostejše goljufije so spletne, zavarovalniške in gospodarske. Kadar detektiv ugotovi goljufije oziroma zlorabljanje delavskih pravic, kot so bolniška odsotnost, povračilo stroškov na delo in z dela, delo pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog, so njegove ugotovitve ključne za odpoved pogodbe o delovnem razmerju. Ker izjava detektiva velja kot dokaz, si mnogi ljudje zaradi strahu pred izgubo službe ne upajo izrabljati pravic bolniškega staleža, povrnitve stroškov na delo in z dela ter podobno. Zaradi detektivskega dela je tako veliko manj goljufij in prevar, vendar vseeno več kot pred desetimi leti, saj so se možnosti izvedbe goljufije povečale z napredkom tehnologije.
Ključne besede: diplomske naloge, detektiv, detektivska dejavnost, goljufija, disciplinske kršitve
Objavljeno v DKUM: 08.10.2019; Ogledov: 1123; Prenosov: 179
Celotno besedilo (1,25 MB)

Opis: Splet je že dolgo del našega vsakdana, saj ga uporabljamo doma, v prostem času, z njim se srečujemo tudi pri študiju, pri delu … Z razširjenostjo uporabe se posledično veča tudi tveganje, da bomo med uporabo naleteli na grožnje. Tega pa se kot uporabniki spleta velikokrat premalo zavedamo, zato sta pomembna ozaveščanje in dodatna pazljivost, če nočemo postati žrtev kibernetskih napadalcev. Prav zagotovo je bil vsak aktiven uporabnik spleta že kdaj žrtev kibernetskih napadov. Pod to štejemo tako napade, ki so tehnične narave, kot tudi razne goljufije in prevare. V diplomskem delu smo se osredotočili na pregled najpogostejših groženj, ki jim lahko nasedemo kot uporabniki spleta. Podrobneje smo opisali socialni inženiring, »phishing«, škodljive zlonamerne programske kode, krajo identitete, prevare pri spletnem nakupovanju, nezaželeno elektronsko pošto, sovražni govor in otroško pornografijo. Pri vseh navedenih grožnjah smo dodali še aktualne primere, ki so nedavno ogrožali tako slovenske uporabnike spleta kot tudi širšo svetovno populacijo. Ker pa vse kibernetske grožnje niso nujno kazniva dejanja, smo dodali tudi pravni okvir slovenske zakonodaje. Tako lahko med pregledom groženj razberemo tudi to, v katerih primerih so dejanja po slovenskem pravnem sistemu nezakonita in po katerih označena samo kot sporna. Ker si vsakdo zagotovo želi zagotoviti brezskrbno brskanje po spletu, smo ob koncu poglavij navedli tudi nasvete, kako se zavarovati pred spletnimi grožnjami. Nasveti vključujejo tako tehnične pripomočke oziroma orodja, s katerimi se lahko zaščitimo pri uporabi spleta, kot tudi priporočeno vedenje uporabnikov. Prav tako pa se moramo zavedati pomembnosti prijav napadov, če že postanemo žrtev napadalcev, saj z ozaveščanjem preprečujemo širjenje groženj in zmanjšujemo tveganje za druge uporabnike spleta.
Ključne besede: diplomske naloge, kibernetske grožnje, uporabniki spleta, spletna goljufija, tehnični napadi
Objavljeno v DKUM: 31.07.2019; Ogledov: 1202; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,39 MB)

Opis: Napotitev na delo v tujino je aktualna tematika, saj zaradi globalizacije in enotnega trga znotraj EU vse več podjetji v Sloveniji napotuje svoje delavce v tujino. Pri tem se soočajo s številnimi delovno pravnimi vprašanji, tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Obstaja več uredb in pravnih podlag, ki urejajo področje napotitve delavcev v tujino. Po statističnih podatkih se iz Slovenije največ delavcev napoti v Nemčijo. Zaradi tega je v magistrskem delu podrobneje predstavljena pravna ureditev in postopek napotitve v omenjeno državo. Na začetku magistrskega dela je predstavljeno čezmejno izvajanje storitev in vsi pravni okvirji, povezani s tem pojmom. Ker je pri delu v drugi državi vedno vprašanje načina obdavčitve, je predstavljeno tudi izogibanje dvojnemu obdavčevanju. V preteklem letu je bila pogosto praksa plačevanja napotenih delavcev preko potnih nalogov. Podjetja so na ta način obračunavala manj dohodnine in oškodovala državni proračun. V izogib temu je v tekočem letu bil sprejet nov zakon, ki je nekoliko spremenil pogoje in način napotitve delavcev v tujino. V magistrskem delu so predstavljene novosti in primerjava s preteklo pravno ureditvijo. Najprej so podrobneje predstavljane te spremembe ter nato razlika med napotitvijo in službenim potovanjem in s tem povezane napake oz. kršitve. Kljub nenehnemu strmenju državnih organov k nadzoru in pravilnemu poslovanju se napake pri napotitvah v tujino še vedno pojavljajo. Pravne kršitve so najpogostejše pri plačilu napotenih delavcev. V nadaljevanju dela je predstavljen obračun plač napotenim delavcem ter najpogostejše napake, ki se pri tem pojavljajo. Poslovne goljufije imajo vedno velik vpliv na državni proračun. Bodisi z odtujevanjem davkov, bodisi s premalo plačanimi prispevki. Celotna problematika obračunavanja plač napotenih delavcev in sankcije, ki temu lahko sledijo, je predstavljena na praktičnem primeru podjetja X, d.o.o., ki napotuje svoje delavce v Nemčijo. Predstavljeno je podjetje, celoten primer gospodarskega kriminala in vpliv napačnega obračunavanja plač na državni proračun v Sloveniji in Nemčiji.
Ključne besede: opravljanje čezmejnih storitev, napoteni delavci, napotitev v Nemčijo, obračun plač, poslovna goljufija, napačno obračunavanje plač
Objavljeno v DKUM: 21.11.2018; Ogledov: 2297; Prenosov: 297
Celotno besedilo (1,65 MB)

Opis: Veliko je nejasnosti ali je mrežni marketing podoben piramidnemu sistemu in ali obstajajo kakršnekoli prednosti pri obema sistemoma. Zato smo se odločili to temo raziskati še bolj. Namen diplomskega dela je razlikovati med mrežnim marketingom in piramidnim sistemom ter poznavanje njunih prednosti in slabosti. Vprašali smo se, kateri izmed poslovnih sistemov ima več slabosti, ali lahko nekdo preko takšnega načina poslovanja (mrežnega marketinga) postane uspešen in ali obstaja kakršnakoli podobnost med obema sistemoma. Pri samem raziskovanju smo uporabili tri različne metode, in sicer metodo deskripcije, ker je osnova za nadaljnjo interpretacijo informacij, analizo sekundarnih virov, ki temelji na že obstoječi literaturi in metodo komparacije, ki temelji na primerjanju enega sistema z drugim. Analiza je pripeljala do zaključkov, da je piramidni sistem tisti, ki ima več slabosti kot mrežni marketing. Prav tako smo ugotovili, da lahko nekdo preko mrežnega marketinga postane uspešen, če pride do svojih zaslužkov s trdim delom in pozitivnim odnosom, vendar se mora zavedati, da ta uspeh verjetno ne bo trajal večno. Pri zadnjem vprašanju pa smo glede na primerjavo med obema poslovnima sistemoma, kjer smo med sabo primerjali slabosti in prednosti enega in drugega, prišli do ugotovitev, da obstajajo neke skupne točke, to je prodaja in rekrutiranje novih članov ali strank. Vendar so razlike med obema sistemoma še vseeno očitne. Prav tako je treba vedeti, da je mrežni marketing zakonit poslovni sistem, medtem ko piramidni sistem deluje nezakonito in je kot kaznivo dejanje opredeljen tudi v slovenskem kazenskem zakoniku.
Ključne besede: diplomske naloge, mrežni marketing, piramidna shema, prednosti, slabosti, goljufija
Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 1639; Prenosov: 270
Celotno besedilo (447,37 KB)

Opis: Gospodarski kriminal se pojavlja v vseh oblikah in v vseh stopnjah poslovanja. Za gospodarsko kriminaliteto so lahko odgovorne fizične in/ali pravne osebe, usmerjena pa je lahko zoper gospodarski sistem kot celoto, gospodarske subjekte ali zoper subjekte, ki so uporabniki blaga ali storitev iz gospodarske dejavnosti oziroma kako drugače povezani z gospodarstvom. Sedaj (tudi v času krize) kot še nikoli prej so se klasični primeri zlorab položaja ter poslovnih goljufij razbohotili in profesionalizirali do te mere, da jih je zelo težko ali nemogoče zaznati, če pa jih že zaznamo pa je po navadi prepozno, da bi jih uspeli sankcionirati. Raziskave na področju pregona gospodarskega kriminala nam jasno povedo, da je zaradi izjemno težke problematike odkrivanja gospodarske kriminalitete ta statistika in z njo povezana škoda praktično neznana, saj ogromno gospodarskega kriminala ostaja neodkritega. Ker lahko v gospodarstvu preživijo le najbolj fleksibilni, pa tudi iznajdljivi in finančno stabilni, se je ta miselnost (ob odpovedi morale) prenesla tudi na področje profesionalizacije izvajanja protipravnih ravnanj na področju gospodarske dejavnosti oziroma gospodarskega poslovanja. Poslovna goljufija in zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti sta osrednji kaznivi dejanji na področju gospodarske kriminalitete. Med tem, ko je poslovna goljufija primarno usmerjena navzven, se pravi med interakcije in preslepitve med dvema različnima poslovnima subjektoma, je kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti primarno usmerjeno navznoter. Pri obeh pa je skupno, da se prekršijo (vzpostavljena) zaupna poslovna razmerja. Poslovna goljufija je najpogostejše kaznivo dejanje na področju gospodarske kriminalitete, iz kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti pa izhaja največja povzročena škoda. Kazensko pravne norme predstavljajo tisti družbeni mehanizem, ki kot skrajno sredstvo razmejuje med dopustnimi ravnanji in kaznivimi ravnanji. Ravno zaradi razmejitvene točke med kaznivim in nekaznivim je zelo pomembna vnaprejšnja določenost in preciznost pravnih norm. Na primer blanketne dispozicije lahko hitro trčijo ob načelo zakonitosti v kazenskem pravu, kot osrednjem in najpomembnejšem načelu kazenskega prava. Ker je blanketno urejanje kazensko pravnih norm v sferi gospodarskega prava pravzaprav nujno in neizogibno, je tej temi posvetiti posebno pozornost, predvsem skozi sodno prakso in odločitve ustavnega sodišča Republike Slovenije. Skozi nastajanje magistrskega dela bom poskušal raziskati navedene teze predvsem skozi sodno prakso in se usmeriti na praktično uporabnost različnih pravnih položajev, ki jih mora pravnik prepoznavati pri svojem delu oz. delu uprave v gospodarstvu z namenom zakonitega ravnanja pri poslovanju in izogibanja situacijam, ki bi lahko vodile v kazenski pregon odgovornih oseb.
Ključne besede: gospodarski kriminal, zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, poslovna goljufija, načelo zakonitosti, sodna praksa, odločitve ustavnega sodišča
Objavljeno v DKUM: 04.08.2017; Ogledov: 1778; Prenosov: 329
Celotno besedilo (1,00 MB)