| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Laška pihalna godba in kulturni utrip Laškega na prelomu časov (1862-1992)
Nina Tovornik Jurgelj, 2018, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji so pihalne godbe pomemben del ljubiteljske kulture. Skozi zgodovino so s svojim delovanjem v kulturnem in družabnem življenju ljudi pridobile pomembno mesto. V magistrskem delu spremljamo zgodovino Laške pihalne godbe, od njenega nastanka leta 1862 do leta 1992, ko je godba praznovala 130. obletnico svojega delovanja. V obravnavanem obdobju so se dogajale politične, družbene in socialne spremembe, ki so vplivale na razvoj godbe. V 130 letih je Laško pihalno godbo vodilo 14 kapelnikov. Delovanje laške godbe nista ustavili svetovni vojni, pomanjkanje finančnih sredstev in konstantno iskanje ustreznega vadbenega prostora. V magistrskem delu sem podrobno opisala tudi druge pomembne mejnike, kot so: prvi nastop izven slovenskih meja, ustanovitev dislociranega oddelka Glasbene šole Radeče v Laškem, sponzorstvo Pivovarne Laško, dva vzpona na Triglav, ustanovitev mažoretne skupine in še bi lahko naštevali. Glavni vir pisanja magistrskega dela je bil arhiv Laške pihalne godbe, ki hrani zapisnike in dopise od leta 1933 dalje. Arhivskim virom so dodani spomini laških godbenikov, s katerimi sem opravila intervjuje.
Ključne besede: pihalna godba, kulturno društvo, godbeniki, Laško, Laška pihalna godba.
Objavljeno v DKUM: 08.10.2018; Ogledov: 1750; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (769,49 KB)

2.
Sviraj, Kranjčec! Od vaške godbe do koncertnega pihalnega orkestra
Mihaela Slovenc, 2011, diplomsko delo

Opis: Pihalni orkester Kapele je eden najstarejših pihalnih orkestrov v Sloveniji (najstarejše naj bi bilo Godbeno društvo rudarjev Idrija, ki po vseh podatkih deluje že od leta 1665, za njim je Postojnska godba, ki naj bi nastopala od leta 1808, potem Mestna godba Metlika z letnico ustanovitve 1829 in za temi sledi Pihalni orkester Kapele), saj so ga ustanovili leta 1850. S kapelsko godbo (kot ji pravimo domačini) živi celotna krajevna skupnost in tudi občina, saj nas le-ta spremlja na različnih prireditvah in veselicah in prav za nas pripravlja letne koncerte z znanimi in manj znanimi kvalitetnimi glasbenimi gosti. Kljub njenim »letom« pa do leta 2010, ko je nastal zbornik o kapelski godbi, ni bilo na razpolago nobene knjige, ki bi jo opisovala od njenega nastanka pa do današnjih dni. To je bila priložnost tudi zame, da kot študentka sociologije ta zbornik povežem s svojo diplomsko nalogo in opišem kapelsko »plehmuziko« ter njen nastanek povežem z zgodovino glasbe in godbeništva v Evropi in na Slovenskem. Cilj dela je bil opis godbeništva v Kapelah z umestitvijo tega v slovenski prostor in doseči jasno predstavo o delovanju Pihalnega orkestra Kapele. Pregledala sem razpoložljive vire in literaturo ter iskala druge arhivske vire. Obiskala sem Zgodovinski arhiv Celje in Slovansko knjižnico Ljubljana. Brskala sem po kroniki OŠ Dobova PŠ Kapele, iskala gradivo v Knjižnici Brežice in pridobila nekaj gradiva iz arhiva ZKD Brežice, arhiva Pihalnega orkestra Kapele. Pomembni viri pa so bili osebni arhivi godbenic in godbenikov. Med aktivnimi člani pihalnega orkestra sem opravila še anketo. S pomočjo različnih primerjav, študij in analiz je mogoče zaključiti, da je bila kapelska godba v okviru vsakdanjega in prazničnega življenja ljudi v Kapelah in okolici bliže tradiciji godčevstva, znotraj narodno-političnih in verskih dogodkov pred prvo vojno, med obema vojnama ter v okviru družbeno-političnih prireditev po drugi vojni pa bliže funkciji in značilnostim vojaških godb. Danes je funkcija takega orkestra predvsem promocija kraja in države na različnih koncertih in tekmovanjih doma in po svetu. Ni dovolj le igranje, potrebno je vedno bolj kakovostno orkestriranje.
Ključne besede: Pihalni orkester Kapele, kapelska godba, orkester, Kapele, koncerti, prireditve, veselice, godci, godbeniki, kapelnik.
Objavljeno v DKUM: 28.02.2012; Ogledov: 2683; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici