Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zaradi vse večjega trenda k pridelavi hrane, ki temelji na trajnostnih in okolju prijaznih načelih, osredotočanju se na uporabo naravnih virov, krožnemu gospodarstvu, zmanjšanju porabe sintetičnih pesticidov in lahko topnih mineralnih gnojil ter ohranjanju biotske pestrosti, lahko tudi uporaba odpadne ovčje volne pozitivno prispeva ciljem zelene prihodnosti. Strižena ovčja volna je bila kot stranski produkt večinoma odpadek, a se je v današnjem času uporaba le-te razširila in s tem se je zmanjšalo onesnaževanje v smislu sežiganja in zakopavanja odpadne volne. Analizirana je možnost briketiranja ovčje volne kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji in ocena višine naložbe v briketiranje ovčje volne za namen gnojila, dovoljenega v ekološkem kmetijstvu. Analizirana je ekonomika poslovanja in poslovni načrt ter uporabnost briketirane ovčje volne kot gnojilo in izboljševalec tal. Z metodo ocene parametra neto sedanje vrednosti (NSV) pri upoštevanju 5,5-odstotne obrestne mere se je pripravila ocena finančne smiselnosti investicije. Pričakovano je bilo, da se bo ob predpostavljenih parametrih naložba povrnila v 4 letih, vendar finančna ocena kaže, da se bo naložba povrnila v tretjem letu obratovanja, zato se je ocenila tudi statična metoda povratka, ki je pokazala, da se bo povrnila v 2,22 leta, če se gnojilo uspešno proda po ceni 7 €/kg s proizvodnjo 7.200 kg briketov/letno (5 dni v mesecu po 4 ure dnevno). NSV je 17.926,32 €. Kmetija se bo za naložbo odločala na podlagi SWOT-analize in ekonomskih kazalnikov.
Ključne besede: ocena investicije, briketiranje ovčje volne, ekološko kmetijstvo, gnojilo.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,75 MB)

Opis: Cilj magistrskega dela je bil raziskati možnost zmanjšanja hidravlične obremenitve bioplinske naprave s tekočim digestatom v zimskih mesecih s tehniko dvostopenjskega vakuumskega uparjanja. V prvi stopnji je bil cilj iz digestata v čim večji meri odstraniti vodno raztopino amonijevih ionov (NH4+) in slednjo nevtralizirati z žveplovo(VI) kislino (H2SO4). Amonijev sulfat ((NH4)2SO4), označen tudi kot AS, ki nastane kot produkt nevtralizacije, je anorganska sol, ki je uporabna kot umetno gnojilo. Ker je vsebnost amonijevih ionov v (NH4)2SO4 nizka in volumen raztopine velik, so stroški transporta visoki. Zato je bila potrebna tudi druga stopnja uparjanja, s katero smo zmanjšali volumen vode in sol koncentrirali do sprejemljive meje, določene z masnim deležem AS, to je, 35 %. S spreminjanjem parametrov (temperature, tlaka, vrednosti pH) smo si prizadevali najti najboljše pogoje uparjanja in v skladu z zakonodajo določiti, ali se lahko AS uspešno uporabi kot gnojilo. Na podlagi eksperimentalnega dela smo izračunali masne in energijske bilance vakuumskega uparjanja. Med karakterizacijo digestata, vzorčenega v različnih časovnih obdobjih, je bilo ugotovljeno, da fizikalne in kemijske vrednosti nihajo, predvsem vsebnost amonijaka. S tem smo potrdili visoko odvisnost digestata od pogojev fermentacije. Med prvo stopnjo uparjanja, ki je potekala pri 40 °C, vrednosti pH digestata nismo spreminjali, saj je ta znašala 7, kar pomeni, da se je ves amonijak nahajal v hlapni obliki in je med med uparjanjem prehajal v kondenzat. Ugotovili smo tudi odvisnost stopnje uparjanja od koncentracije topljenca, to je, amonijaka. Ta je višja pri nižji koncentraciji topljenca. Po nevtralizaciji kondenzata prve stopnje je delež AS znašal 0,61 %. Med drugo stopnjo uparjanja smo želeno mejo AS v koncentratu, to je 35,62 %, dosegli pri 40 °C in vrednosti pH 5. Delež AS v kondenzatu je znašal 0,12 %. Na osnovi laboratorijskih poskusov smo ugotovili, da je delež digestata, ki po prvi stopnji uparjanja prehaja v koncentrat, 24 %, in delež, ki prehaja v kondenzat, enak 76 %. Po drugi stopnji uparjanja je delež, ki preide v koncentrat, enak 8 %, in delež, ki preide v kondenzat, enak 92 %.
Ključne besede: digestat, tekoča frakcija, vakuumsko uparjanje, umetno gnojilo
Objavljeno v DKUM: 09.03.2018; Ogledov: 1560; Prenosov: 145
Celotno besedilo (2,22 MB)

Ključne besede: rdeča pesa, organsko gnojilo, ekološko kmetijstvo, pridelek, morfološke lastnosti, suha snov
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1094; Prenosov: 56
Povezava na celotno besedilo

Opis: V letih 2005 in 2007 je bil na ekološki kmetiji Zel v Jastrebcih pri Kogu v občini Ormož izveden poljski poskus z rdečo peso s sedmimi gnojilnimi obravnavanji (Stallatico, Agrovit, Bioorganic, Biosol, bučne pogače, krmni grah, NGK granulat) ter kontrolna parcela, ki ni bila pognojena. Proučevan je bil vpliv različnih organskih gnojil, dovoljenih v ekološki pridelavi, na pridelek rdeče pese, število korenov, maso listov, morfološke lastnosti (obseg, premer, višina korena, število vidnih kolobarjev v preseku korena), vsebnost suhe snovi ter količina mineralnega dušika v tleh po spravilu pridelka. Količina dodanega gnojila je temeljila na izračunu oz. razliki ciljne vrednosti za rdečo peso, tj. 200 kg N/ha ter trenutnega stanja dušika v tleh, ki je v letu 2005 znašalo 44,55 kg N/ha, 2007 pa 98,08 kg N/ha. V letu 2005 gnojenje z okoljskega vidika ni bilo problematično, saj je bila vsebnost mineralnega dušika po spravilu pridelka pod 60 kg N/ha, v letu 2007 pa so vse vrednosti presegale dovoljeno vrednost. Proučevana gnojila so statistično značilno vplivala na višino pridelka in na morfološko lastnost — število vidnih kolobarjev v preseku, pri vseh merjenih parametrih je bil statistično značilen vpliv leta. Masa korenov je bila med 49,50 kg/10 m2 pri uporabi bučnih pogač in 34,90 kg/10 m2 pri uporabi NGK granulata. Največ kolobarjev v preseku korena je bilo vidnih pri gnojenju z bučnimi pogačami (4,72) in najmanj pri kontroli ter gnojilu Stallatico, (4,25). Pridelek suhe snovi je bil med 3337,91 kg/ha pri uporabi NGK granulata in 8587,71 kg/ha pri gnojenju z gnojilom Bioorganic.
Ključne besede: rdeča pesa, organsko gnojilo, ekološko pridelovanje, pridelek, morfološke lastnosti, suha snov
Objavljeno v DKUM: 11.01.2011; Ogledov: 4616; Prenosov: 377
Celotno besedilo (1,31 MB)