1. Robotska celica za pakiranje lončkov gnojila : diplomsko deloMatija Jurak, 2023, diplomsko delo Opis: V podjetju Roboteh d.o.o. se ukvarjajo z avtomatizacijo in robotizacijo najrazličnejših postopkov v industriji in drugih panogah. Dobili smo zahtevek, da se razvije in izdela robotska celica, ki zlaga lončke gnojila teže 1 kg v škatlo, ki jo mora predhodno zložiti robot, nato pa te škatle robot zloži na euro paleto. Ko smo dobili natančne zahteve s strani stranke, smo razvili koncept robotske celice, ki temelji na manipulaciji lončkov in škatel s samo enim robotom. Nato smo prejeli natančen 3D model lončka in škatle in tako smo lahko začeli s konstruiranjem elementov robotske celice. Modeliranje, simulacijo in izdelavo načrtov za izdelavo robotske celice smo izvedli s pomočjo programskega orodja SolidWorks. Sledila je izdelava in montaža robotske celice. Za varnost robotske celice smo poskrbeli z laserskim varnostnim skenerjem polja, ki smo ga namestili na steno prostora, kamor smo vgradili robotsko celico. Izvedli smo testiranje in ugotovili, da robotska celica deluje ustrezno in izpolnjuje vse naročnikove zahteve.
Ključne besede: robotska celica, pakiranje lončkov gnojila, zasnova robotske celice, konstruiranje
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 306; Prenosov: 35
 Celotno besedilo (2,45 MB) |
2. Razvoj novih formulacij fungicidov na podlagi bakra za zatiranje bolezni pečkatih sadnih rastlinVili Kurnik, 2021, doktorska disertacija Opis: Izvleček
V nalogi smo preizkušali učinkovitost različnih kemičnih skupin bakrovih pripravkov v primerjavi z novimi organo-bakrovimi gnojili in ekološkimi pripravki. Spremljali smo različne parametre: fitotoksičnost na poskusnih rastlinah, biološko učinkovitost pripravkov na bakterijo (Erwinia amylovora) in druge pomembnejše patogene glive, ter merili vsebnost bakra v plodovih po obiranju. V poskus smo vključili tudi nove formulacije bakrovih gnojil z nizko vsebnostjo Cu2+ ionov, ki so se zaradi možnosti sistemičnega delovanja izkazali za bolj učinkovite in hkrati ekološko sprejemljivejše od obstoječih bakrovih fungicidov. Z uporabo bakrovih gnojil bi lahko bistveno zmanjšali vnos bakra v okolje in podaljšali njegovo uporabo v varstvu rastlin. Glede na doseženo stopnjo učinkovitosti, pri zatiranju bakterije (Erwinia amylovora) do 50 %, nizko ceno in zmerno stopnjo fitotoksičnosti bakrovih pripravkov, so se ti v poskusih pokazali kot najbolj učinkovita sredstva za kemično zatiranje bakterije hruševega ožiga. Pri letnem vnosu (3.000 g Cu2+ ionov/ha) smo v plodovih jabolk v primerjavi s hruškami dobili občutno nižje vrednosti bakra. Iz tega lahko sklepamo, da imajo hruške v poskusu verjetno drugačno sestavo kožice in povrhnjice plodov kot jabolka. Pri skoraj vseh pripravkih je bila presežena dovoljena vrednost MRL (5 mg/kg).
Ključne besede: bakrovi pripravki, organo-bakrova gnojila, učinkovitost, fitotoksičnost, ostanki Cu2+ ionov, bakterija (Erwinia amylovora)
Objavljeno v DKUM: 15.06.2021; Ogledov: 1259; Prenosov: 115
Celotno besedilo (3,92 MB) |
3. Analiza panoge organskih gnojil in možnosti vstopa na trg komposta na primeru podjetja kogal d.o.o.Aleks Berlič, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali panogo organskih gnojil na slovenskem, evropskem in deloma globalnem trgu ter vstop na trg komposta na primeru podjetja Kogal d.o.o.. Kmetijska industrija je s proizvodnjo hrane ena izmed največjih onesnažujočih svetovnih gospodarskih panog. Ne glede na dejstvo, da se v Evropski uniji, kot tudi globalno, letno zavrže več kot 30 % oz. 1,3 milijarde ton hrane (FAO, 2017), je v procesu proizvodnje hrane velik pritisk na iztrošenost rodovitnosti zemlje. V industrijski proizvodnji poljščin se v večini kmetijsko intenzivnih državah potrošnja mineralnih gnojil sicer stabilizira, vendar je umik le-teh iz uporabe v bližnji prihodnosti, zaradi velikega povpraševanja praktično nemogoč.
Magistrska naloga sestoji iz treh sklopov. V prvem sklopu smo najprej izvedli primerjavo slovenskega in globalnega tržišča organskih gnojil s poudarkom na območju evropske unije. Temeljimo namreč na predpostavki, da je izvoz komposta kot produkta z določeno tržno vrednostjo, smiselen samo v določenem območju. Ker je trg komposta kot organskega gnojila zaradi legislativnih ovir precej specifičen, smo podrobneje analizirali tudi vstopne ovire pri plasiranju organskih gnojil oz. komposta na določene tuje trge. V drugem sklopu naloge smo podrobneje analizirali potencial prodaje komposta na tujih trgih, s poudarkom na območju Evropske unije. Uporaba komposta variira od specifičnih zahtev kupca, zato je za podjetje ki proizvaja ali prodaja kompost, analiza ciljne skupine kupcev ključnega pomena. Kljub zakonskim omejitvam trženja komposta izven Slovenije, smo v zadnjem sklopu naloge preverili potencialne možnosti vstopa podjetja na tuji trg komposta. V primeru ustreznega tehnološkega potenciala, smo preverili stroškovni vidik izvoza na podlagi praga pokritja prevoznih stroškov na podlagi določene tržne vrednosti komposta.
V magistrski nalogi smo ugotovili, da podjetje Kogal d.o.o. trenutno nima zadostnega tehnološkega potenciala za vstop na tuji trg, saj proces kompostiranja ne zadošča zahtevam krovne evropske uredbe št. 1069/2009, ampak zadošča zgolj nacionalni uredbi št. 99/13, kar pomeni, da lahko kompost trži samo na območju Slovenije. Posledično lahko zavrnemo prvo hipotezo, saj podjetju ni dovoljeno tržiti komposta na tujem regionalnem trgu. Ker pri trženju komposta ni pomebno zgolj obnašanje na trgu v smislu ponudbe in povpraševanja, ampak se mora podjetje ravnati po specifični zakonodaji, lahko trdimo, da je trg komposta specifičen in s tem potrdimo hipotezo 2. Ker ima kompost kot produkt določeno tržno vrednost, smo z določenim povprečnim prevoznim stroškom določili prag pokritja stroškov prevoza v premarjavi z vrednostjo komposta. Na podlagi pridobljenih podatkov smo lahko zavrnili hipotezo 3, saj je kompost smiselno tržiti v širšem geografskem območju.
Ključne besede: kompost, organska gnojila, trženje, krožno gospodarstvo, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 1189; Prenosov: 143
Celotno besedilo (1,40 MB) |
4. Vpliv gnojenja z organskimi in mineralnimi gnojili na pridelek in rast sladke koruzeNataša Šalamun, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: V SV delu Slovenije smo v letu 2008 proučevali vpliv gnojenja sladke koruze (Zea mays L. saccharata Sturt.) z organskimi (bučne pogače in digestat) in mineralnimi (KAN in Entec 26) gnojili s štirimi različnimi ciljnimi vrednostmi Nmin (70, 120, 170 in 220 N ha-1). Raziskovali smo vsebnost NO3-N in vitamina C v steblu in zrnih sladke koruze, morfološke lastnosti sladke koruze ob spravilu, ostanke dušika ob spravilu ter skupni in tržni pridelek. Odmerki N statistično vplivajo na vitamin C v zrnju ter na nitrate v zrnju in steblu. Gnojilo vpliva samo na nitrate v zrnju. Bučne pogače dosegajo statistično značilno enake ali višje vrednosti z mineralnim gnojilom (KAN, Entec 26) pri višini sladke koruze, širini in dolžini listov, številu vrst na storžu in dolžini storža ter skupnem in tržnem pridelku. Gnojenje z večjim odmerkom dušika daje večji pridelek sladke koruze, čeprav se najvišja odmerka (ciljna vrednost 170 in 220 kg N ha-1) statistično ne razlikujeta. Pri gnojenju z bučnimi pogačami so doseženi dobri rezultati tudi z manjšimi odmerki N ha-1. S ciljno vrednostjo 70 kg N ha-1 smo z bučnimi pogačami dosegli višji pridelek od ostalih gnojili (digestat, KAN in Entec 26) pri ciljni vrednosti 120 kg N ha-1, oziroma z digestatom pri ciljni vrednosti 170 in 220 kg N ha-1. Z bučnimi pogačami je bil gnojen najvišji skupni (15388 kg ha-1) in tržni pridelek (12953 kg ha-1).
Ključne besede: sladka koruza, Nmin, gnojila, bučne pogače, digestat
Objavljeno v DKUM: 20.04.2018; Ogledov: 2208; Prenosov: 125
Celotno besedilo (1,44 MB) |
5. MOŽNOST PREUSMERITVE KMETIJ NA VODOVARSTVENEM OBMOČJU APAŠKEGA POLJA V EKOLOŠKO KMETOVANJEPrimož Pukšič, 2015, magistrsko delo/naloga Opis: Pri kmetovalcih, ki kmetujejo na vodovarstvenem območju Apaškega polja, smo proučevali, ali obstaja možnost preusmeritve v ekološko kmetijstvo. Ekološko kmetijstvo bi bilo primerno za Apaško polje, ker gre za notranje vodovarstveno območje in Apaška kotlina je znana po tem, da je kmetijsko zelo intenzivna. Anketo smo pripravili za dve skupini kmetovalcev in primerjali odgovore ter pogledali odstopanja. Prvo anketo so izpolnili kmetovalci, ki imajo zemljišča na najožjem vodovarstvenem območju, drugo pa tisti, ki imajo zemljišča na širšem vodovarstvenem območju. Ob pregledu obširne literature smo preučili, da je v tujini, predvsem v Nemčiji, dosti bolje poskrbljeno za zaščito podtalnice, kjer je ekološko kmetijstvo na najožjih vodovarstvenih območjih stalna praksa. Rezultati naše raziskave so pokazali, da kmetovalci na nobenem območju niso zainteresirani za preusmeritev svojih kmetij v ekološko kmetovanje. Glavni razlog predstavlja prepoved uporabe dušikovih mineralnih gnojil v ekološki pridelavi in pričakovanje manjših pridelkov.
Ključne besede: ekološko kmetovanje, vodovarstveno območje, mineralna dušikova gnojila, podtalnica
Objavljeno v DKUM: 18.12.2015; Ogledov: 2879; Prenosov: 186
Celotno besedilo (2,46 MB) |
6. Efficiency of soil and fertilizer phosphorus use : reconciling changing concepts of soil phosphorus behaviour with agronomic informationJohn Keith Syers, A.E. Johnston, David Y. Curtin, 2008 Opis: The efficient use of phosphorus (P) is essential to many agricultural and environmental issues. This bulletin reviews, analyzes and synthesizes information on the efficient use of soil and fertilizer P. It presents information on the plant availability of soil and fertilizer P, with an emphasis on soil plant interactions. The focus is on the changing concepts of the behavior of both soil and fertilizer P and on the need to define and assess their recovery and, thus, P-use efficiency more appropriately.--Publisher's description.
Ključne besede: gnojila, fosfatna gnojila, fosfor, kmetijstvo
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1051; Prenosov: 57
 Povezava na celotno besedilo |
7. |
8. |
9. |
10. |
