SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv gnojenja na pridelek krme s štirikosnega travnika
Mihaela Ročnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V letih od 2007 do 2008 smo v Zgornjih Hočah (325 m n.v., 46°29' 31'' s.g.š., 15° 37' 13'' v.g.d.) ugotavljali vpliv gnojenja na pridelek krme s štirikosnega travnika združbe Lolietum. Poskus je bil zasnovan po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. V obravnavanju 1 smo uporabili gnojevko od 2,5 GVŽ ha-1 in 48 kg P2O5 ha-1 (gnojilo hiperkorn) , v obravnavanju 2 pa smo ob istih gnojilih kot v obravnavanju 1, uporabili za 20 % manjše količine hranil. V obravnavanju 3 je bila vsebnost dodanih hranil primerljiva obravnavanju 1, le da so bila dodana hranila iz mineralnih gnojil. Najvišje pridelke sušine smo v letu 2007 pridelali v obravnavanju 1 (12,05 t ha-1), najnižje pa v obravnavanju 2 (9,46 t ha -1). Naslednje leto med obravnavanji ni bilo statistično signifikantnih razlik. Pri vrednotenju kakovosti krme so bile razlike med pridelki posameznih obravnavanj statistično signifikantne le pri večjih, do 20 odstotnih tveganjih. Rezultati nakazujejo na to, da so na male razlike med obravnavanji vplivali drugi dejavniki, kot je npr. intenzivna raba ruše in gnojenje v predhodnih letih. Zato bi bilo o dejanski vrednosti posameznih obravnavanj potrebno dolgoletno izvajanje poskusa.
Ključne besede: gnojenje, gnojevka, pridelek, štirikosni travnik
Objavljeno: 29.06.2010; Ogledov: 1785; Prenosov: 189
.pdf Polno besedilo (267,52 KB)

2.
VPLIV GNOJENJA NA PRIDELEK KRME S TRAVNIKA ZDRUŽBE LOLIETUM OB TREH KROŠNJAH LETNO
Mojca Goličnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V letih 2007 in 2008 smo v Zgornjih Hočah (46°29'31"S, 15°37'13"V, 325m n.v.) ugotavljali vpliv gnojenja na pridelek krme (tri košnje letno) s travnika združbe Lolietum multiflorae. Obravnavanja (različna gnojenja) v poskusu zasnovanem kot naključni bloki v štirih ponovitvah so bila: 1 - gnojenje z gnojevko in hiperkornom - 140 kg N, 120 kg P2O5 in 262 kg K2O ha-1 letno; 2 - enako kot obravnavanje 1 vendar z 20 % nižjimi odmerki gnojil in hranil; 3 - enako kot obravnavanje 1 vendar so uporabljena konvencionalna mineralna gnojila (NPK, KAN). Najvišje pridelke suhe snovi smo tako v letu 2007 (12,60 t suhe snovi ha -1) kot 2008 (13,76 t suhe snovi ha -1) dosegli v obravnavanju 3, podobno je bilo s pridelkom surovih beljakovin (SB) in NEL. Glede na izhodiščno sestavo se je v času izvajanja poskusa v vseh obravnavanjih zmanjšala prisotnost mnogocvetne ljulke (Lolium multiflorum Lam.) in travniške bilnice (Festuca pratensis Huds.) v ruši, povečal pa se je delež latovk (Poa ssp.). Trikosna raba te rastlinske združbe je zaradi pozne košnje in nizke prebavljivosti krme primerna le za ekstenzivno živinorejo.
Ključne besede: gnojenje, gnojevka, Lolietum, pridelek, trikosni travnik
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 1441; Prenosov: 238
.pdf Polno besedilo (754,92 KB)

3.
Vpliv živinskih gnojil na reakcijo tal
Lilijana Verhovnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V letih 2007 in 2008 smo na kmetiji Vrecl v Zgornjih Hočah (325 m n.v., 46o 29' 31'' s.g.š., 15o 37' 13'' v.g.d.), na travinju združbe Lolietum, ugotavljali spremembo pH vrednosti tal v odvisnosti od gnojenja z živinskimi gnojili. V poskusih (naključni bloki v štirih ponovitvah) smo uporabili dve različni količini gnojevke (obravnavanje 1= gnojevka velike količine (2,5 GVŽ ha-1) in 48 kg P2O5 (gnojilo hiperkorn), obravnavanje 2 =gnojevka manjše količine (1,9 GVŽ/ha) in 41 kg P2O5 (gnojilo hiperkorn)) in za primerjavo NPK (obravnavanje 3 =170 kg ha-1 N, 120 kg ha-1 P2O5, 240 kg ha-1 K2O). Ob začetku izvajanja poskusov je bil pH tal (v 0,1 M KCl) 6,15. Po dveh letih izvajanja poskusov ni bilo statistično značilnih razlik v reakciji tal med obravnavanji. Glede na rezultate drugih avtorjev lahko pričakujemo, da bo gnojevka izrazito spremenila reakcijo v smeri nevtralizacije na zelo kislih ali alkalnih tleh.
Ključne besede: pH tal, živinska gnojila, gnojevka
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2155; Prenosov: 239
.pdf Polno besedilo (371,12 KB)

4.
VPLIV GNOJEVKE NA KALITEV IN ZAČETNO RAST BELE IN ČRNE DETELJE (Trifolium repens L. in Trifolium pratense L.)
Milka Bedenik, 2010, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo v letu 2010 izvedli lončni in kalilni poskus, da bi ocenili vpliv goveje gnojevke na kalitev in začetno rast bele in črne detelje (Trifolium repens L. in Trifolium pratense L.). V lončni poskus v rastlinjaku so bili vključeni trije dejavniki (delež sušine v gnojevki, način zalivanja, rastlinska vrsta) v štirih ponovitvah (naključni bloki). V kalilnem poskusu v rastni komori sta bila obravnavana samo dejavnika rastlinska vrsta in delež sušine v gnojevki. V poskusih smo ugotovili, da se ob povečevanju koncentracije sušine v gnojevki zmanjšuje kalivost semen detelj na začetna rast obravnavanih detelj. Na kalivost semen je imel statistično značilen vpliv tudi način zalivanja lončkov. Rezultati kažejo, da lahko z vodo nerazredčena gnojevka ali pa gnojevka z malim dodatkom vode zmanjša uspeh obnove ruše, če seme apliciramo v rušo skupaj z gnojevko.
Ključne besede: bela detelja, črna detelja, gnojevka, kalitev, seme
Objavljeno: 03.11.2010; Ogledov: 1721; Prenosov: 164
.pdf Polno besedilo (523,72 KB)

5.
VPLIV DODATKOV NA KEMIČNE IN MIKROBIOLOŠKE LASTNOSTI GOVEJE GNOJEVKE
Jože Šlamberger, 2011, diplomsko delo

Opis: Na farmi govejih pitancev ŽIPO Lenart smo v letih 2008 in 2009 ugotavljali vpliv dodatkov za pospešeno aerobno fermentacijo gnojevke na kemične in mikrobiološke lastnosti gnojevke. Poskus smo izvajali v dveh obravnavanjih tako, da je bilo vključenih osem jam za gnojevko, v štirih jamah je bil dodatek, preostale štiri pa so bile kontrolne. Z izvajanjem poskusa smo začeli januarja 2008. Poskus je potekal eno leto in v tem času smo petkrat odvzeli vzorce gnojevk. V vzorcih smo analizirali pH vrednost, organsko snov, ogljik v suhi snovi, celokupni, amonijski in nitratni dušik, C:N razmerje, fosfor, kalij in število aerobnih ter anaerobnih mikroorganizmov. Vrednosti izmerjenih parametrov sicer nakazujejo na želeno delovanje dodatkov, vendar je bila variabilnost podatkov tolikšna, da onemogoča zanesljivo znanstveno sklepanje
Ključne besede: dodatki za gnojevko, goveja gnojevka, kemične lastnosti, mikrobiološke lastnosti
Objavljeno: 29.06.2011; Ogledov: 1600; Prenosov: 145
.pdf Polno besedilo (15,80 MB)

6.
Vpliv gnojevke na kalitev in začetno rast nekaterih trav
Damjana Flere, 2011, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo leta 2010 izvajali lončni poskus v rastlinjaku in kalilni poskus v rastni komori, da bi ugotovili vpliv goveje gnojevke na kalitev in začetno rast trpežne ljuljke (Lolium perenne L), navadne pasje trave (Dactylis glomerata L), travniške bilnice (Festuca pratensis Huds.) in bele detelje (Trifolium repens L.) kot kontrole. Uporabili smo dve gnojevki (iz dveh različnih govedorejskih kmetij) v štirih različnih vsebnostih suhe snovi (10 %, 7 %, 3,5 % in 0 % (kontrola – voda)). Poskusa sta bila zasnovana kot trofaktorska (rastlinska vrsta, gnojevka, vsebnost suhe snovi v gnojevki) z različno vsebnostjo suhe snovi v lončnem poskusu oziroma v petih ponovitvah v kalilnem poskusu. Rastline, gnojevke in koncentracije gnojevk so statistično značilno vplivale na število in višino vzniklih rastlin v rastlinjaku in na ugotovljeno število, dolžino korenin in poganjkov opazovanih rastlin v rastni komori. Ugotovili smo, da se ob povečanju koncentracije suhe snovi v gnojevki zmanjšuje kalitev, vznik in rast rastlin. Rezultati kažejo, da v nerazredčeno gnojevko ni smiselno dodajati semena za obnovo ruše, ampak je potrebno predhodno redčenje gnojevke z vodo.
Ključne besede: trpežne ljuljka, navadna pasja trava, travniška bilnica, bela detelja, gnojevka, rast, seme
Objavljeno: 11.10.2011; Ogledov: 1513; Prenosov: 199
.pdf Polno besedilo (1,42 MB)

7.
VPLIV UPORABE SINTETIČNIH ZEOLITOV 4A IN 13X NA PRAŠIČJO GNOJEVKO
Vanina Krajnc, 2012, magistrsko delo

Opis: V hlevu za prašiče Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede smo v sodelovanju s podjetjem Silkem iz Kidričevega izvedli poskus za ugotavljanje vpliva uporabe sintetičnih zeolitov 4A in 13X na prašičjo gnojevko. Poskuse smo opravljali s ciljem znižanja smradu pri kmetijski proizvodnji, kar je za preživetje kmetijske proizvodnje pomemben cilj, saj so v EU opazni trendi po spreminjanju okoljskih standardov in zakonodaje zaradi zahtev po višji kakovosti sobivanja med kmetijskimi proizvajalci in ostalo populacijo. Menimo, da je izbira tematike naše naloge smiselna in aktualna. Premešano gnojevko smo razporedili v šestnajst enakih posod, od katerih jih je bilo osem namenjenih zeolitu 4A, ostalih osem pa zeolitu 13X. Testirali smo naslednje odmerke zeolitov: 0 g/L (kontrola), 4 g/L, 8 g/L in 12 g/L. V tretjem in četrtem tednu smo poleg obstoječih vzorcev naredili še dodatni vzorec zeolita 4A z največjim odmerkom, ki je znašal 30 g/L. Poskus je potekal en mesec in sicer v času od 11.7.2011 do 10.8.2011. Ročno in strojno mešanje kot tudi merjenje temperature in pH smo opravljali vsak dan ob istem času. Vzorce gnojevke smo jemali enkrat tedensko in jih po odvzemu prepeljali v kemijski laboratorij Ikema, kjer je bila izvedena analiza vsebnosti celokupnega in amonijskega dušika, fosforja, celokupnega organskega ogljika, kalija in suhe snovi. S poskusom smo želeli ugotoviti, ali lahko z dodatki zeolita zmanjšamo vsebnost določenih kemičnih spojin v gnojevki in tako posledično zmanjšamo smrad. Rezultati sicer nakazujejo na želeno delovanje zeolitov, vendar pa velika variabilnosti podatkov onemogoča zanesljivo znanstveno sklepanje. Zmanjšanje smradu je bilo organoleptično zaznati s strani izvajalcev poskusa in laborantov, vendar pa na voljo nismo imeli ustrezne metode, s katero bi to te zaznave lahko dokazali.
Ključne besede: sintetični zeoliti / zeolit 4A / zeolit 13X / prašičja gnojevka / kemijske lastnosti / temperatura / pH / zmanjševanje smradu
Objavljeno: 14.06.2012; Ogledov: 1408; Prenosov: 127
.pdf Polno besedilo (2,67 MB)

8.
NEGATIVEN VPLIV VISOKIH KONCENTRACIJ SUHE SNOVI V GNOJEVKI NA VZNIK IN ZAČETNO RAST NEKATERIH TRAVNIŠKIH RASTLIN
Katja Gornik, 2012, diplomsko delo

Opis: Negativni vplivi gnojevke pri gnojenju travinja še vedno predstavljajo velik problem v kmetijstvu. Na to temo smo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede leta 2011 izvedli lončni poskus v rastlinjaku in poskus z gnojevko na travniku. V poskusu smo proučevali vpliv visokih koncentracij suhe snovi v gnojevki na kalivost in začetno rast ozkolistnega trpotca (Plantago lanceolata L.), divjega korenja (Daucus carota L.), trpežne ljuljke (Lolium perenne L.), bele detelje (Trifolium repens L.) in navadnega regrata (Taraxacum officinale Weber). Oba poskusa sta bila zasnovana kot trofaktorska: rastlina, gnojevka in koncentracija gnojevke. Uporabili smo dve gnojevki iz različnih govedorejskih kmetij, ki smo ju redčili na 4, 7 in 10 % suhe snovi. V kontrolnem obravnavanju smo uporabili samo vodo. V povprečju čez vse rastlinske vrste višje koncentracije suhe snovi v gnojevki negativno vplivajo na kalitev in začetno rast. Ugotovili smo, da vse rastlinske vrste ne odreagirajo enako na enake koncentracije suhe snovi. Pri uporabi gnojevke na travinju je potrebno predhodno redčenje gnojevke z vodo. Prav tako smo prišli do zaključka, da se moramo v sušnem in vročem obdobju apliciranju gnojevke na travniku izogniti, saj se lahko gnojevka izsuši in se še poveča vsebnost suhe snovi, kar neugodno vpliva na vznik rastlin.
Ključne besede: ozkolistni trpotec, navadni regrat, trpežna ljuljka, bela detelja, divje korenje, kalivost semena, gnojevka
Objavljeno: 08.10.2012; Ogledov: 1181; Prenosov: 125
.pdf Polno besedilo (1,76 MB)

9.
Vpliv gnojenja na pridelek krme s štirikosnega travnika
Mihaela Ročnik, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: gnojenje, gnojevka, pridelek, štirikosni travnik
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 360; Prenosov: 6
URL Polno besedilo (0,00 KB)

10.
Vpliv gnojenja na pridelek krme s travnika združbe Lolietum ob treh košnjah letno
Mojca Goličnik, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: gnojenje, gnojevka, Lolietum, pridelek, trikosni travnik
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 309; Prenosov: 4
URL Polno besedilo (0,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici