| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 51
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
31.
Rast in rodnost jablan sorte 'Luna' v ekološki pridelavi kot posledica različnih načinov rezi in gnojenja
Luka Pavlič, 2014, diplomsko delo

Opis: Leta 2012 smo na ekološki kmetiji Pavlič proučevali vpliv interakcije gnojenja z različnimi odmerki gnojila (500 kg Plantella Bioorganic /ha oz. 19,75 kg/ha N in 1000 kg Plantella Bioorganic /ha oz. 39,50 kg/ha N) in različnimi načini rezi (standardna in močna rez) na vegetativno in generativno rast jablan sorte ´Luna´. Štiri obravnavanja so predstavljala kombinacije različnih odmerkov gnojila in rezi. Rezultati raziskave so pokazali vpliv močne rezi na zmanjšanje števila socvetij (za 60 %) in posledično manjše število plodov (za 51 %) in manjšo maso plodov na drevo (za 55 %). Interakcija testiranih dejavnikov je pokazala le vpliv na število plodov na drevo. Kot najprimernejša kombinacija rezi in gnojenja se je pokazala standardna rez z večjim odmerkom gnojila, saj je bil tu pridelek najvišji in najkakovostnejši.
Ključne besede: jablana, ekološka pridelava, rez, gnojenje, pridelek
Objavljeno: 30.09.2014; Ogledov: 1463; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (804,52 KB)

32.
Vpliv gnojenja z dušikovimi gnojili na količino in kakovost pridelka ter vigor jablan sorte 'Gala'
Tomaž Pišotek, 2014, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo v letih od 2010 do 2014 izvajali gnojilni poskus na jablanah sorte 'Gala'. Pri tem smo ugotavljali vpliv različnih virov in odmerkov dušika na vigor dreves ter na količino in kakovost pridelka. Poskus je potekal na Univerzitetnem kmetijskem centru Pohorski dvor, v poskusu pa je bilo uporabljenih 5 različnih gnojil; tri mineralnega in dve organskega izvora. Uporabljena dušikova gnojila, ki smo jih aplicirali v odmerku 60 kg in 120 kg N/ha so bila Kan, Urea, apneni dušik, Biosol in Plantella Organik. Za primerjavo rezultatov je bilo vključeno še obravnavanje kontrola, kjer gnojil nismo uporabljali. V četrtem letu poskusa (leto 2013) smo ugotovili, da je imel vir dušika (organski oziroma mineralni) v danih rastnih razmerah odločilen vpliv na prirast debla ter trdoto mesa plodov. V tem letu je uporaba mineralnih gnojil, v primerjavi z drevesi v kontroli za trikrat ter v primerjavi z drevesi, pognojenimi z organskimi gnojili za dvakrat povečala prirast debel ter hkrati pozitivno vplivala na trdoto mesa plodov. Uporaba večjega odmerka dušika (120 kg/ha), ni imela pozitivnega vpliva na rast (razen pri uporabi gnojila Urea), rodnost in kakovost pridelka. Z vidika količine in kakovosti pridelka, se je v četrtem letu gnojilnega poskusa kot najprimernejše pokazalo gnojenje s 60 kg N/ha organskega gnojila Plantella Organik. Iz podatkov za vsa štiri leta gnojilnega poskusa je razvidno, da uporaba mineralnega dušika (Urea, Kan) občutno poveča bujnost rasti, medtem ko uporaba organskih gnojil ter mineralnega gnojila apneni dušik nima teh posledic. Hkrati uporaba dušikovih gnojil ni imela nikakršnega vpliva na količino pridelka (razen 60 kg N/ha gnojila Plantella Organik). Vsakršno povečanje bujnosti rasti je imelo za posledico zmanjšanje količine pridelka.
Ključne besede: jablana, 'Gala', dušik, gnojenje, pridelek, rast
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 1500; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (251,28 KB)

33.
Uporabnost aktivatorja tal v pridelavi jabolk sorte 'Gala'
Ervin Mauc, 2014, diplomsko delo

Opis: V letih od 2004 do 2006 smo na posestvu UKC Pohorski dvor v Pivoli ugotavljali vpliv aktivatorja tal (Agrovit) na vegetativno rast, generativni razvoj in kakovost jabolk sorte 'Gala' v primerjavi s standardnim mineralnim gnojilom KAN ter z organskim gnojilom Biosol. Poskus v letu 2004 je bil postavljen po metodi naključnih blokov v 4 ponovitvah (blokih), s 3 obravnavanji (a) 150 kg KAN/ha, (b) kombinacija gnojil (330 kg Agrovit/ha, 40 kg amonijev sulfat/ha, 6 ton hlevski gnoj/ha, (c) 1000 kg Biosol/ha. V letu 2005 in 2006 je gnojenje z gnojiloma KAN in Biosol potekalo na enak način kakor v letu 2004, pri obravnavanju (b) pa smo gnojili le z 80 kg amonijev sulfat/ha. V letu 2006 je bil največji prirast obsega debla in enoletnih poganjkov pri uporabi kombinacije gnojil Agrovit + amonijev sulfat, medtem ko je bil najboljši rezultat glede generativnih parametrov in kakovosti plodov dosežen z uporabo gnojila KAN. Na osnovi rezultatov sklepamo, da v danih pridelovalnih razmerah uporaba aktivatorja tal Agrovit in organskega gnojila Biosol ne more v celoti nadomestiti uporabe mineralnih gnojil.
Ključne besede: jablana, 'Gala' gnojenje, pridelek
Objavljeno: 17.02.2014; Ogledov: 1331; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

34.
Vpliv foliarnih gnojil na razvoj in kakovost grozdja pri sorti 'Laški rizling'
Uroš Slekovec, 2013, diplomsko delo

Opis: V letu 2011 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo ugotavljali vpliv foliarnih gnojil na razvoj in kakovost grozdja pri sorti 'Laški rizling'. Trse smo foliarno gnojili s pripravkoma Agrovit F in Herbagreen ter jih primerjali s kontrolnim obravnavanjem, pri katerem trsi niso bili foliarno gnojeni. Pri intenzivnosti barve listov ni bilo signifikantnih razlik. Oba pripravka sta vplivala na vsebnosti sladkorja v jagodnem soku, pri pripravku Agrovit F so bile vsebnosti sladkorja večje za 3,3 °Oe, pri pripravku Herbagreen pa za 2 °Oe v primerjavi s kontrolo. Pripravek Agrovit F je vplival tudi na količino pridelka, saj je bila povprečna masa grozdja na trs za skoraj 9 % večja kot pri kontroli.
Ključne besede: vinska trta, foliarno gnojenje, pridelek, 'Laški rizling'
Objavljeno: 30.10.2013; Ogledov: 1468; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (916,81 KB)

35.
VPLIV GNOJENJA S FOSFORJEM IN KALIJEM NA SPREMEMBE V RASTLINSKI SESTAVI EKOLOŠKEGA TRAVNIKA V LETU PRVE APLIKACIJE GNOJIL
Martina Cigler, 2013, diplomsko delo

Opis: V travniškem poskusu smo od marca 2002 do oktobra 2002 proučevali vpliv gnojenja s fosforjem in kalijem na spremembe v rastlinski sestavi ekološkega travnika v letu prve aplikacije gnojil. Poskus smo izvajali na posestvu Jergač na Libeliški gori (S zemljepisna širina 46º 36' 12'', V zemljepisna dolžina 14º 55' 57'', nadmorska višina 840 m) v občini Dravograd. Poskus smo zasnovali kot latinski kvadrat z osnovno parcelico 8 x 8 m. Obravnavanja (gnojenje je bilo spomladi) v poskusu so bila: A – kontrola (brez gnojenja), B – 390 kg surovega fosfata ha-1, C – 281 kg kalijeve soli ha-1in D – 125 kg P2O5 ha-1 in 112 kg K2O ha-1. Ugotovili smo, da v letu prve aplikacije gnojil posamezna obravnavanja niso statistično značilno vplivala na botanično sestavo. Za vidnejše vplive gnojenja bi morali poskusno površino gnojiti več let.
Ključne besede: Travnik, gnojenje, fosfor, kalij, botanična analiza
Objavljeno: 04.09.2013; Ogledov: 1620; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

36.
Vpliv inkarnatke (Trifolium incarnatum L.) in italijanske mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) na gospodarjenje z dušikom v kolobarju s koruzo (Zea mays L.)
Simona Caf, 2013, diplomsko delo

Opis: V letih od 2009 do 2011 smo v SV Sloveniji izvedli 3 ločene poljske mikroposkuse (naključni bloki v štirih ponovitvah), kjer smo ugotavljali vpliv inkarnatke (Trifolium incarnatum L.) in italijanske mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) na količino akumuliranega dušika, količino simbiotsko vezanega dušika, C : N razmerje v organski snovi dosevka, vpliv dosevka na mineralni dušik v tleh pred setvijo koruze (Zea mays L.) in na navidezni ostanek dušika v tleh (NODT) po spravilu koruze. Ugotavljali smo tudi vpliv dosevka in gnojenja na pridelek koruze in vsebnost dušika v pridelku koruze kot naslednje poljščine v kolobarju. V poskuse so bila vključena naslednja obravnavanja: mnogocvetna ljuljka, inkarnatka 1, kontrola (brez predposevka), po katerih je bila koruza gnojena s 120 kg N ha-1 in inkarnatka 2, po kateri je bila koruza gnojena s 60 kg N ha-1 in kontrolno obravnavanje brez predposevka. Dosevkov nismo gnojili, spravili smo jih na 2 načina: nepokošeno zaorano in pokošeno zaorano. Rezultati so bili združeni v eno statistično analizo. V poskusih je inkarnatka akumulirala signifikantno največ dušika, mnogocvetna ljuljka pa se je bolje izkazala v črpanju mineralnega dušika iz tal. V organski snovi mnogocvetne ljuljke je bilo široko C : N razmerje (50 : 1), kar je vplivalo na manjši pridelek koruze. V obravnavanju, kjer smo koruzo po inkarnatki 2 pridelovali ob zmanjšanem gnojenju z dušikom, je bil pridelek koruze in vsebnost dušika v pridelku koruze statistično na istem nivoju kot v obravnavanju z inkarnatko 1, kjer je bila koruza gnojena s 120 kg N ha-1. Način spravila dosevkov ni imel signifikantnega vpliva na pridelek koruze, vsebnost dušika v pridelku koruze in na navidezni ostanek dušika v tleh. Najmanj navideznega ostanka dušika v tleh je ostalo v obravnavanjih brez predposevka, največ pa pod obravnavanjih z inkarnatko. Inkarnatka se je v primerjavi z mnogocvetno ljuljko in kontrolo brez predposevka pokazala kot zelo dober predposevek koruzi, saj je povečala pridelek koruze in zmanjšala potrebe po gnojenju z dušikom.
Ključne besede: inkarnatka, mnogocvetna ljuljka, dušik, gnojenje, kolobar, koruza
Objavljeno: 11.03.2013; Ogledov: 1830; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (712,78 KB)

37.
VPLIV PREKOMERNEGA GNOJENJA IN SLANIH TAL NA FOTOSINTETSKO UČINKOVITOST LONČNICE TRADESCANTIA FLUMINENSIS
Metka Vidic, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obsega raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti posledice povečane koncentracije soli v tleh in posledice prekomernega gnojenja na rastline. Raziskavo smo izvajali v laboratoriju Oddelka za biologijo Fakultete za naravoslovje in matematiko. Za proučevano vrsto smo izbrali vrsto Tradescantia fluminensis. Ker je fotosinteza eden pomembnejših procesov, ki poteka v rastlinah, in je v veliki meri odvisna od zunanjih dejavnikov, smo se odločili, da bomo posledice na rastlinah spremljali z merjenjem maksimalnega kvantnega izkoristka PS II in vsebnosti klorofila v listih (vrednosti SPAD). Meritve smo opravljali dnevno, in sicer med 5. 3. in 10. 4. 2012. Uporabili smo sodobne ekofiziološke naprave, in sicer smo merili maksimalni kvantni izkoristek PS II z napravo Handy PEA (Hansatech, Norfolk, Anglija), vrednosti SPAD pa smo merili z napravo SPAD – 502 (Konica Minolta, Osaka, Japonska). Poleg teh meritev smo tedensko spremljali tudi izbrane morfološke značilnosti proučevanih rastlin. Tako smo merili dolžino celotnega glavnega poganjka, dolžino zadnjega (najmlajšega) internodija, dolžino in širino prvega polno razvitega lista in šteli liste. Pri štetju listov smo razlikovali med zelenimi listi, listi s suho konico, listi s suhim robom in suhimi listi. V raziskavo smo vključili deset klonov rastline vrste Tradescantia fluminensis. Štiri rastline smo izpostavili povečanim koncentracijam soli v tleh, štiri smo izpostavili prekomernemu gnojenju, dve pa sta nama služili kot kontrolni rastlini. Z raziskavo smo prišli do ugotovitev, da oba zunanja dejavnika (tako slanost kot prekomerno gnojenje) negativno vplivata na fotosintetsko učinkovitost rastlin in s tem tudi na njihovo rast. Negativne posledice so se hitreje pokazale pri rastlinah, ki so bile izpostavljene slanosti.
Ključne besede: prekomerno gnojenje, slanost, stres, fluorescenca klorofila, vrednosti SPAD, morfološke značilnosti
Objavljeno: 03.07.2012; Ogledov: 1751; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

38.
Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje
Rok Mihelič, Stanislav Tojnko, Stanko Vršič, 2010, strokovna monografija

Ključne besede: gnojenje
Objavljeno: 05.06.2012; Ogledov: 2300; Prenosov: 216
URL Povezava na celotno besedilo

39.
Vpliv gnojenja na pridelek krme na pašno-kosnem travinju
Tanja Kure, 2012, diplomsko delo

Opis: Z eksaktnim travniškim mikroposkusom v Zgornjih Hočah (325 m n. v., 49° 37' 31" s. g. š., 15° 37' 13" v. g. d.), ki smo ga izvedli v letu 2007 in 2008 in je temeljil na metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah, smo ugotavljali, kako različno gnojenje vpliva na količino in kakovost pridelka krme na pašno-kosnem travinju. Vključili smo tri različne načine gnojenja (obravnavanja). Ruši smo tako letno, računajoč živalske izločke na pašniku, v prvem obravnavanju skupaj z gnojili (gnojevka in gnojilo Hiperkorn) dodali 170 kg N ha-1, 120 kg P2O5 ha-1 in 240 kg K2O ha-1, v drugem obravnavanju smo uporabili enaka gnojila, vendar dodali 20 % manjše odmerke gnojil in hranil, v tretjem obravnavanju pa smo z mineralnimi gnojili (NPK 0 : 10 : 20 in KAN) dodali enako količino hranil kot v prvem obravnavanju. Najvišji letni pridelek suhe snovi (SS) in surovih beljakovin (SB) smo dosegli pri gnojenju z mineralnimi gnojili, medtem ko smo pri letnem pridelku neto energije laktacije (NEL) in dušika (N) v krmi ugotovili signifikantno nižji pridelek v drugem obravnavanju.
Ključne besede: Ključne besede: gnojenje, pridelek, pašno-kosna raba, travinje
Objavljeno: 31.01.2012; Ogledov: 2526; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (528,20 KB)

40.
VPLIV GNOJENJA IN NAČINA OBNOVE RUŠE NA PRIDELEK KRME NA PAŠNIKU
Barbara Kmetec, 2011, diplomsko delo

Opis: V letih 2007 in 2008 smo v Zgornjih Hočah (325 m n. v., 49° 37' 31'' s .g. š., 15° 37' 13'' v. g. d.) izvedli poskus na travinju združbe Lolietum perennis, v katerem smo preučevali vpliv gnojenja in načina obnove ruše na pridelek krme na pašniku. Poskus je bil izveden kot dvofaktorski poskus po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah, kjer je bil faktor na glavnih parcelah gnojenje, na podparcelah pa obnova ruše. Gnojenje je potekalo na tri načine: 1 – z gnojevko v količini do 2,5 GVŽ ha-1 in 150 kg ha-1 hiperkorna; 2 – z 20 % nižjimi količinami gnojevke kot v prvem načinu (1,9 GVŽ ha-1) in 150 kg ha-1 hiperkorna; 3 – z mineralnimi gnojili (400 kg ha-1 NPK + 230 kg ha-1 KAN). Pri obnovi ruše so bili izvedeni naslednji načini: 1 – brez obnove (kontrola); 2 – samozasejavanje; 3 – vsejavanje. Različno gnojenje ni signifikantno vplivalo na količino in kakovost pridelka krme v letu 2008, vpliv pa je bil dokazan za načine obnove ruše. Obnova ruše s vsejavanjem, izvedenem v letu 2007, v primerjavi s kontrolo ni povečala pridelka krme v letu 2008, obnova s samozasejavanjem ga je celo zmanjšala.
Ključne besede: gnojenje, obnova ruše, pašnik, pridelek krme
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 1868; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (369,08 KB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici