| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 47
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Vpliv oskrbe z dušikom na rast endivije, radiča in kitajskega kapusa
Mojca Kosar, 2009, diplomsko delo

Opis: V poljskih mikroposkusih v letu 2000 in 2001 je bil v Mihovcah na Dravskem polju preučevan vpliv dodanega dušika (0, 60, 120, 180, 240, Nmin in 1000 kg ha-1 (140 kg N ha-1) ENTEC perfekt) na morfološke razlike, pridelek in vsebnost dušika v pridelku pri endiviji sorte Ciarda in radiču sorte Indigo ter v letu 2000 kitajskega kapusa sorte Pe-tsai. Poskusi so bili postavljeni s sedmimi obravnavanji v štirih ponovitvah. Dodani dušik pri endiviji in kitajskem kapusu nima statistično značilnega vpliva na proučevane lastnosti. Pri radiču pa ima statistično značilen vpliv na višino rastline in količino nitratnega dušika v rastlinskem soku. V tržnem pridelku so bile med letoma statistično značilne razlike pri endiviji (v letu 2000 med 19.079 kg ha-1 in 33.182 kg ha-1 ter v letu 2001 med 10.377 kg ha-1 in 15.841 kg ha-1) in radiču (v letu 2000 med 3.364 kg ha-1 in 6.698 kg ha-1 ter v letu 2001 med 1.361 kg ha-1 in 1.928 kg ha-1).
Ključne besede: endivija, radič, kitajski kapus, gnojenje, dušik, Nmin, ENTEC, pridelek, morfološke značilnosti
Objavljeno: 06.04.2009; Ogledov: 2646; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (989,15 KB)

3.
VPLIV OVESKA IN GNOJENJA NA VSEBNOST POLIFENOLOV V PLODOVIH JABLANE (MALUS DOMESTICA B.) SORT ZLATI DELIŠES, GALA IN FUJI
Milena Horvat, 2009, magistrsko delo

Opis: Poskusi so bili izvedeni v letih 2002 in 2003 na posestvu univerze-UKC Pohorski dvor. V poskusih (metoda naključnih blokov) smo ugotavljali vpliv sort (Zlati delišes, Gala, Fuji), oveska (nizki, visok) in gnojenja (60 kg N/ha, 90 kg N/ha, 120 kg N/ha) na maso plodov in vsebnost polifenolov. Vpliv sorte na maso plodov je bil statistično značilen. Največja masa plodov je bila pri sort Fuji (190,83 g/plod), najmanjša pri sorti Gala (120,17 g/plod). Ovesek in gnojenje v izvedenih poskusih pri 0,05% tveganju nista značilno vplivala na maso plodov. Sorta, ovesek in količina dodanega dušika niso statistično značilno vplivali na vsebnost polifenolov v plodovih jabolk, kar kaže na to, da je vsebnost polifenolov v plodovih jabolk kompleksen problem in je v nadalnje meritve potrebno vključiti še druge vplive.
Ključne besede: Ključne besede: jablana/gnojenje/dušik/naravne snovi/pridelek
Objavljeno: 05.05.2009; Ogledov: 3729; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (450,13 KB)

4.
Vpliv gnojenja z dušikom na pridelek in skladiščno sposobnost čebule (Allium cepa L. var. cepa)
Dejan Jakob, 2009, diplomsko delo

Opis: V letih 2006 in 2007 je bil v Lipovcih v Prekmurju izveden mikroposkus z dvanajstimi gnojilnimi obravnavanji z dušikom (N) dodanem z gnojiloma KAN in ENTEC na čebuli hibrida Daytona F1. Odmerki so bili 0, 60, 120, 240 kg N ha-1 ter odmerek določen na podlagi Nmin analize tal. Dodani dušik je statistično značilno vplival na tržni pridelek čebule, med posameznimi odmerki N pa ni bilo razlik (pridelek je dosegal 30,4 do 34,6 t ha-1). Pri morfoloških lastnostih je bila največja širina čebule dosežena pri obravnavanju, kjer je bilo dodanih 120 kg N ha-1. Na skladiščno sposobnost dodana količina dušika ni vplivala, značilen je bil vpliv oblike dodanega mineralnega dušika. Ob uporabi gnojila ENTEC je za 3,6 % manj propadle čebule kot pri gnojilu KAN. Ostanki Nmin v tleh so v prvem letu pri KAN-u povprečno znesli 164,8 kg N ha-1 in pri ENTEC-u 134,3 kg N ha-1 v drugem letu pa pri KAN-u 79,5 kg N ha-1 in pri ENTEC-u 98,8 kg N ha-1.
Ključne besede: čebula, gnojenje, dušik, ostanek Nmin, pridelek
Objavljeno: 29.07.2009; Ogledov: 2596; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

5.
VPLIV GNOJENJA Z RAZLIČNIMI DUŠIKOVIMI GNOJILI NA PRIDELEK IN LASTNOSTI PLODOV PAPRIKE (Capsicum annuum L. convar. grossum)
Urban Antolin, 2009, diplomsko delo

Opis: V letih 2005 in 2006 je bil v Prekmurju izveden poljski poskus s papriko z desetimi gnojilnimi obravnavanji (1 Entec-26 1X, 2 Entec-26 2X, 3 KAN 1X, 4 KAN 2X, 5 Biosol, 6 Biopost, 7 Bioorganik, 8 bučne pogače, 9 krmni grah, 10 kontrola). Proučevan je bil vpliv različnih organskih in mineralnih gnojil, na pridelek, višino rastlin, lastnosti plodov paprike, vsebnost suhe snovi, vitamina C in nitratov v plodovih ter gibanje količine mineralnega dušika v tleh po spravilu pridelka. Deljenje odmerka in vrsta mineralnega gnojila nista statistično značilno vplivala na komponente pridelka, višino rastlin in morfološke lastnosti paprike. Statistično značilne razlike v skupnem pridelku povprečja let 2005 in 2006 so nastale pri uporabi KAN-a (76,53 t/ha) in pri uporabi Bioorganika (66,03 t/ha) in Bioposta (50,44 t/ha). Med ostalimi uporabljenimi mineralnimi in organskimi gnojili ni bilo statističnih razlik. Enkratni odmerek dodanega dušika z mineralnimi in organskimi gnojili (v letu 2005 92 kg N/ha in v letu 2006 159 kg N/ha) ni vplival na povečanje ostanka mineralnega dušika v tleh po spravilu paprike. Pri vitaminu C je bila izmerjena najvišja vrednost 2260 mg/l pri uporabi KAN-a in izmed organskih gnojil pri uporabi krmnega graha 1310 mg/l.
Ključne besede: paprika, gnojenje, organska gnojila, pridelek, dušik
Objavljeno: 16.10.2009; Ogledov: 3777; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

6.
Vpliv gnojenja na pridelek krme s štirikosnega travnika
Mihaela Ročnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V letih od 2007 do 2008 smo v Zgornjih Hočah (325 m n.v., 46°29' 31'' s.g.š., 15° 37' 13'' v.g.d.) ugotavljali vpliv gnojenja na pridelek krme s štirikosnega travnika združbe Lolietum. Poskus je bil zasnovan po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah. V obravnavanju 1 smo uporabili gnojevko od 2,5 GVŽ ha-1 in 48 kg P2O5 ha-1 (gnojilo hiperkorn) , v obravnavanju 2 pa smo ob istih gnojilih kot v obravnavanju 1, uporabili za 20 % manjše količine hranil. V obravnavanju 3 je bila vsebnost dodanih hranil primerljiva obravnavanju 1, le da so bila dodana hranila iz mineralnih gnojil. Najvišje pridelke sušine smo v letu 2007 pridelali v obravnavanju 1 (12,05 t ha-1), najnižje pa v obravnavanju 2 (9,46 t ha -1). Naslednje leto med obravnavanji ni bilo statistično signifikantnih razlik. Pri vrednotenju kakovosti krme so bile razlike med pridelki posameznih obravnavanj statistično signifikantne le pri večjih, do 20 odstotnih tveganjih. Rezultati nakazujejo na to, da so na male razlike med obravnavanji vplivali drugi dejavniki, kot je npr. intenzivna raba ruše in gnojenje v predhodnih letih. Zato bi bilo o dejanski vrednosti posameznih obravnavanj potrebno dolgoletno izvajanje poskusa.
Ključne besede: gnojenje, gnojevka, pridelek, štirikosni travnik
Objavljeno: 29.06.2010; Ogledov: 2066; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (267,52 KB)

7.
VPLIV GNOJENJA NA PRIDELEK KRME S TRAVNIKA ZDRUŽBE LOLIETUM OB TREH KROŠNJAH LETNO
Mojca Goličnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V letih 2007 in 2008 smo v Zgornjih Hočah (46°29'31"S, 15°37'13"V, 325m n.v.) ugotavljali vpliv gnojenja na pridelek krme (tri košnje letno) s travnika združbe Lolietum multiflorae. Obravnavanja (različna gnojenja) v poskusu zasnovanem kot naključni bloki v štirih ponovitvah so bila: 1 - gnojenje z gnojevko in hiperkornom - 140 kg N, 120 kg P2O5 in 262 kg K2O ha-1 letno; 2 - enako kot obravnavanje 1 vendar z 20 % nižjimi odmerki gnojil in hranil; 3 - enako kot obravnavanje 1 vendar so uporabljena konvencionalna mineralna gnojila (NPK, KAN). Najvišje pridelke suhe snovi smo tako v letu 2007 (12,60 t suhe snovi ha -1) kot 2008 (13,76 t suhe snovi ha -1) dosegli v obravnavanju 3, podobno je bilo s pridelkom surovih beljakovin (SB) in NEL. Glede na izhodiščno sestavo se je v času izvajanja poskusa v vseh obravnavanjih zmanjšala prisotnost mnogocvetne ljulke (Lolium multiflorum Lam.) in travniške bilnice (Festuca pratensis Huds.) v ruši, povečal pa se je delež latovk (Poa ssp.). Trikosna raba te rastlinske združbe je zaradi pozne košnje in nizke prebavljivosti krme primerna le za ekstenzivno živinorejo.
Ključne besede: gnojenje, gnojevka, Lolietum, pridelek, trikosni travnik
Objavljeno: 13.10.2010; Ogledov: 1726; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (754,92 KB)

8.
Uporaba sadre pri pridelavi jabolk sorte Gala in Braeburn v letu 2008
Janja Kerec, 2010, diplomsko delo

Opis: V poskusu smo ugotavljali kako sadra vpliva na reakcijo tal, na dostopnost hranil.
Ključne besede: gnojenje, sadra, kalcij, Gala, Braeburn
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 2108; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (633,76 KB)

9.
Bilanca dušika različno gnojenega štirikosnega travnika
Špela Pušnik Medved, 2011, diplomsko delo

Opis: Na kmetiji Vrecl v Zgornjih Hočah (325 m n.v., 46° 29' 31'' s.g.š., 15° 37' 13'' v.g.d.) smo v letu 2008 ugotavljali bilanco dušika različno gnojenega štirikosnega travnika. V travniškem poskusu (naključni bloki v štirih ponovitvah) smo štirikosni travnik gnojili z gnojevko količine od dveh in pol glav velike živine (2,5 GVŽ) ha-1, dodali pa smo tudi 48 kg P2O5 ha-1 (gnojilo hiperkorn). V obravnavanju 2 smo uporabili gnojevko manjše količine od (1,9 GVŽ) ha-1 in 41 kg P2O5 ha-1 ter v obravnavanju 3 smo uporabili mineralna gnojila NPK in KAN (170 kg N, 120 kg P2O5, 240 kg K2O). Pridobljeni rezultati kažejo, da smo v bilanci dušika z vsemi tremi obravnavanji gnojenja s pridelkom odnesli iz tal več dušika, kot smo ga dodali z gnojenjem. Analize skupnih zalog in mineralnega dušika v tleh kažejo, da nekaj dušika v odvzemu s pridelkom izvira iz zalog dušika v tleh, nekaj dušika v pridelku izvedenega poskusa pa lahko pripišemo tudi drugim virom (simbiotska vezava dušika iz zraka, vnos dušika v tla s padavinami).
Ključne besede: bilanca, dušik, gnojenje, štirikosni travnik
Objavljeno: 27.06.2011; Ogledov: 1691; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

10.
Vpliv različnih načinov gnojenja pri jablani (Malus domestica B.) sorte ʹPinovaʹ na rast, rodnost in kakovost pridelka
Mojca Tomše, 2011, diplomsko delo

Opis: V letih od 2005 do 2008 je bila v Sadjarskem centru Maribor v Gačniku izvajana raziskava vpliva gnojenja na rast, rodnost in kakovost pridelka jabolk (Malus domestica B.) sorte ʹPinovaʹ na podlagi M9. Proučevan je bil vpliv kombinacij količin dušičnih, fosforjevih in kalijevih gnojil. Gnojili smo z gnojili 222 kg/ha KAN-a, 570 kg/ha DC Hypercorna in 200 kg/ha Kalijevega sulfata ter kasneje dognojevali s 111 kg/ha KAN-a. V poskus smo vključili 10 obravnavanj (1 - NPK, 2 - NP, 3 - NK, 4 - NPK + N, 5 - NP + N, 6 - NK + N, 7 - NPK + 2 x N, 8 - NP + 2 x N, 9 - NK + 2 x N, 0 - brez gnojenja), ki so bila postavljena po sistemu naključnih skupin v štirih ponovitvah. Proučevali smo vegetativne (prirast debla in poganjkov) in generativne parametre (količino in kakovost pridelka). Prirasti debel in dolžine poganjkov so se spreminjali glede na leto. Povečevanje gnojenja z dušikom pa ni vplivalo na vegetativno rast. Različni načini gnojenja niso vplivali na količino in kakovost pridelka (p ‹ 0,05). Rezultati meritev trdote mesa, suhe snovi in skupnih kislin se niso statistično razlikovali, razlike so se pokazale med posameznimi leti.
Ključne besede: jablana, gnojenje, rast, rodnost, kakovost
Objavljeno: 27.06.2011; Ogledov: 2381; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (401,47 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici