| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Strukturne značilnosti celic alfa Langerhansovih otočkov miši
Mia Prosenica, 2018, magistrsko delo

Opis: V tej raziskavi je bil naš namen pregledati in primerjati ultrastrukturo celic alfa v Langerhansovih otočkih, v treh makroskopsko razdeljenih delih (spleničnem, gastričnem in duodenalnem delu) trebušne slinavke miši. Opazovali in primerjali smo velikosti glukagonskih veziklov in granul v tkivu, ki je bilo izpostavljeno različnim koncentracijam glukoze v različno dolgih časovnih intervalih. Vzorce tkiva smo analizirali s svetlobno mikroskopijo in presevno elektronsko mikroskopijo (TEM). Dobljene podatke smo statistično ovrednotili. Ugotovili smo, da je ultrastruktura organelov celic alfa v različnih delih trebušne slinavke in v tkivu, izpostavljenemu različnim koncentracijam glukoze, primerljiva. Statistično značilne razlike so bile opazne v premerih granul in veziklov ter v površini veziklov med tremi različnimi deli trebušne slinavke. Vzorci, izpostavljeni različnim koncentracijam glukoze v različno dolgih časovnih intervalih, so se statistično razlikovali v premerih granul in veziklov, v površini granul in veziklov ni bilo statističnih razlik. Med premeri in deleži površin granul in veziklov ob plazmalemi, ki so bili izpostavljeni različnim koncentracijam glukoze v različnem času, ni bilo statističnih razlik. Za nadaljnje raziskave bi bilo treba vključiti večje število Langerhansovih otočkov z vsebovanimi tipi celic, obravnavane tkivne rezine bi lahko bile izpostavljene še višjim koncentracijam glukoze in za daljše časovno obdobje.
Ključne besede: glukagon, glukoza, granule, miš, trebušna slinavka, ultrastruktura, vezikli
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 1696; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

2.
Modeliranje regulacije krvnega sladkorja
Vito Šimonka, 2012, diplomsko delo

Opis: V seminarju obravnavamo modeliranje regulacije krvnega sladkorja. Predstavimo dva modela. Minimalni model zajema koncentraciji glukoze in inzulina v krvni plazmi in aktivnost inzulina v medcelični tekočini. V kompleksnejšem modelu je kot modelna spremenljivka upoštevan tudi glukagon, ki sistemu omogoča vrnitev v stacionarno stanje po kratkotrajnem dvigu ravni glukoze v krvni plazmi. Predstavljene so simulacije različnih stanj, v katerih se lahko nahaja biološki sistem: hiperglikemija, glukozni šok in diabetes. Simuliran je tudi časovni potek koncentracij glukoze, inzulina in drugih modelnih spremenljivk po zaužitju raznih obrokov.
Ključne besede: regulacija glukoze, inzulin, glukagon, glikogen, matematično modeliranje, diabetes
Objavljeno v DKUM: 27.09.2012; Ogledov: 2318; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici