| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Stigmatizacija gluhih in naglušnih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Pia Makuc, 2023, diplomsko delo

Opis: Gluhi in naglušni se zaradi svoje invalidnosti v življenju spopadajo z različnimi težavami. Okvara sluha spremeni življenje tako gluhi oziroma naglušni osebi kot tudi njeni družini, saj je potrebno veliko učenja, motiviranja in prilagajanja, da se oseba z okvaro sluha čim bolj uspešno integrira v družbo. Zaradi okvare sluha so gluhi in naglušni s strani slišečih pogosto diskriminirani, kar jim povzroča občutek neenakosti in socialne izključenosti. Gluhim in naglušnim se v veliko primerih ne priznava invalidnosti, to pa povečuje njihovo stigmatizacijo. Velik problem jim predstavlja komunikacijska prepreka, saj zaradi oteženega navezovanja stikov pogosto občutijo družbeno izključenost in izolacijo. V teoretičnem delu so opredeljeni osnovni pojmi za lažje razumevanje obravnavane tematike. V nadaljevanju je opisana vloga družbeno nadzorstvenih mehanizmov, ki so ključnega pomena za uspešno integracijo v družbo. Izbrani in opisani so trije najpomembnejši mehanizmi. Ker je stigma gluhih in naglušnih prisotna na vseh področjih njihovega življenja, je opisano in predstavljeno nekaj področij pri katerih pride najbolj do izraza. Na koncu teoretičnega dela so opisane posledice diskriminiranja in družbenega izključevanja, ki veljajo tako za gluho kot tudi ostalo populacijo. Za bolj podrobno analizo obravnavane tematike in preverjanje hipotez je bil v empiričnem delu diplomske naloge pripravljen vprašalnik, ki je bil namenjen izključno gluhi in naglušni populaciji. Ugotovitve empiričnega dela so potrdile diskriminacijo gluhih in naglušnih še zlasti na področju iskanja zaposlitve. Na koncu je glede na teorijo in rezultate ankete napisana razprava. V zaključku je podana kritika diplomske naloge in priporočila za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: gluhi in naglušni, gluhota, naglušnost, stigmatizacija, diskriminacija, socialna izključenost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.09.2023; Ogledov: 237; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

2.
Stališča visokošolskih profesorjev do vključevanja študentov s posebnimi potrebami in izvajanja prilagoditev v študijskem procesu : magistrsko delo
Gregor Lešnjak, 2022, magistrsko delo

Opis: Število študentov s PP se v Sloveniji povečuje. To kažejo podatki, pridobljeni s strani Univerz v Mariboru in Ljubljani. V Mariboru se je med leti 2016 in 2020 število študentov s PP povečalo za več kot 188 %, v Ljubljani pa za več kot 124 %. S tem se povečuje potreba profesorjev po dodatnem znanju s področja PP. S pomočjo prilagojenega vprašalnika smo opravili raziskavo med visokošolskimi profesorji na petih fakultetah Univerze v Mariboru. Raziskovali smo razlike v stališčih visokošolskih profesorjev glede na njihov spol, študijski program in njihovo vključenost v usposabljanje s področja PP in izvajanja prilagoditev. Ugotovili smo, da imajo visokošolski profesorji pozitivna stališča do vključevanja študentov s PP in izvajanja prilagoditev v študijskem procesu. Raziskava je pokazala statistično značilne razlike med profesoricami in profesorji v stališčih do vključevanja, uspešnosti in zagotavljanja prilagoditev. Profesorji na naravoslovnih študijskih programih gojijo bolj negativna stališča do študentov s PP kot profesorji na družboslovnih programih. Raziskava je pokazala pomembnost dodatnega usposabljanja s področja PP. Tisti, ki se niso dodatno usposabljali, so se namreč statistično značilno bolj strinjali s tem, da študenti s PP ovirajo vzgojno-izobraževalno delo v predavalnici. Rezultati raziskave kažejo, da se morajo visokošolski profesorji nenehno izobraževati na področju PP.
Ključne besede: študenti s posebnimi potrebami, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, gibalno ovirani, stališča, prilagoditve.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 363; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

3.
Slovenski znakovni jezik in njegova uporaba na javnem radiotelevizijskem servisu v Sloveniji (RTV SLO)) : diplomsko delo
Laura Horvat, 2021, diplomsko delo

Opis: Glavni cilj diplomskega dela je bil analizirati zadovoljstvo gluhih in naglušnih oseb z vsebinami na javnih televizijskih programih RTV SLO in spletni strani Dostopno.si. V teoretičnem delu smo s pomočjo dostopne literature preučevali in analizirali vlogo in delovanje javnega RTV-servisa v odnosu do deprivilegirane skupine v družbi, medtem ko smo v praktičnem delu uporabili metodo analiziranja rezultatov spletnega anketnega vprašalnika. Namenjen je bil gluhim in naglušnim osebam, reševale so ga lahko tudi slišeče osebe. S pomočjo analize smo dobili podatke o zadovoljstvu občinstva z vsebinami na javnih televizijskih programih RTV SLO in spletni strani Dostopno.si.
Ključne besede: gluhi, naglušni, slovenski znakovni jezik, tolmačenje, podnaslavljanje, javni radiotelevizijski servis
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 728; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

4.
Inkluzija, integracija oz. segregacija pri gluhih in naglušnih s stališča svetovalnih delavcev
Katja Artnjak, 2018, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge je inkluzija, integracija in segregacija gluhih in naglušnih s stališča svetovalnih delavcev. V nalogi smo se ukvarjali z načini vključevanja gluhih in naglušnih otrok v redne osnovne šole. Zanimalo nas je stališče svetovalnih delavcev do vključevanja gluhih in naglušnih otrok. Fokus je bil usmerjen v osnovnošolsko izobraževanje. V teoretičnem delu smo spoznali pojme inkluzija, integracija in segregacija. Spoznali smo vrste gluhote in naglušnosti, načine prepoznavanja in vpliv okvare sluha na govorno-jezikovni razvoj. Pregledali smo pravne podlage vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, programe vzgoje in izobraževanja za gluhe in naglušne otroke ter prilagoditve, ki so nujne za uspešno vključevanje gluhih in naglušnih otrok. V empiričnem delu nas je zanimalo, kakšno je stališče svetovalnih delavcev do integracije, inkluzije in segregacije gluhih in naglušnih otrok, kakšno je njihovo mnenje glede dodatne strokovne pomoči, kakšne izkušnje imajo z njihovim vključevanjem ter kakšne prilagoditve bi bilo gluhemu oziroma naglušnemu otroku treba omogočiti, da bi v razredu lahko optimalno deloval. Raziskava je temeljila na polstrukturiranem intervjuju, ki ga je preko spleta rešilo 34 šolskih svetovalnih delavcev različnih šol s celotne Slovenije, en polstrukturirani intervju pa smo opravili osebno. Ugotovili smo, da so stališča glede vključevanja gluhih in naglušnih otrok v redne programe osnovne šole s stališča svetovalnih delavcev zelo pozitivna, saj so v večini mnenja, da to ne koristi zgolj otroku s posebnimi potrebami, temveč tudi ostalim otrokom, ki se naučijo sprejemati »drugačnost«.
Ključne besede: inkluzija, integracija, segregacija, gluhi in naglušni otroci, svetovalni delavci
Objavljeno v DKUM: 15.10.2018; Ogledov: 2097; Prenosov: 566
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

5.
PREVAJANJE FRAZEMOV ZA POTREBE GLUHIH (OB PRIMERIH ŽIVALSKIH FRAZEMOV V SLOVENŠČINI, ANGLEŠČINI, NEMŠČINI)
Tihana Rob, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo proučevali prevajalske pristope pri prevajanju živalskih frazemov iz slovenskega besednega jezika v angleški in nemški besedni jezik ter slovenski znakovni jezik. Zaradi vpetosti frazemov v kulturo uporabnikov jezikovne skupine je za prevajalca pomembno poznavanje kulture izhodiščne in ciljne jezikovne skupine. Frazeološke enote so večbesedne in zanje je značilno, da njihovega pomena večinoma ni mogoče razbrati iz posameznih komponent, to pomeni, da imajo frazemi prenesen pomen. Frazeologija je jezikovna veda, znotraj katere si jezikoslovci glede natančne opredelitve frazema še vedno niso enotni. Poleg tega pa ni omejena samo na besedne jezike, temveč obstaja tudi v znakovnih jezikih. Zato je raziskovanje frazemov v slovenskem znakovnem jeziku v magistrskem delu osrednjega pomena in omogoča vzpostavljanje vzporednic s slovenskim besednim jezikom. Izbrali smo petdeset naključnih slovenskih živalskih frazemov, s katerimi se uporabniki slovenskega besednega jezika srečujejo že v zgodnjem otroštvu, ki se s stalno rabo globoko vtisnjeno v spomin ter postanejo del vsakdanjega besednjaka. Med izbranimi frazemi gre skoraj v celoti za domače živali, s katerimi imajo uporabniki frazemov tesen stik, to je tudi razlog, da se človekova dejanja in ravnanja primerjajo z živalskimi. Slovenskim frazemom smo iskali ustreznice v angleškem in nemškem besednem jeziku, pri čemer smo jih glede na ekvivalenčno razmerje med slovenskim in angleškim ali nemškim frazemom razdelili v tri skupine: ujemanje frazemov v rabi živalske komponente, ujemanje v pomenu in neujemanje v rabi živalske komponente, ujemanje v pomenu in izpust živalske komponente. Podobno smo postopali tudi pri iskanju ustreznic slovenskih frazemov v slovenskem znakovnem jeziku. Petdeset zbranih živalskih frazemov v slovenskem besednem jeziku smo poskusno prevedli v slovenski znakovni jezik. V prvi fazi smo frazem dobesedno prevedli v slovenski znakovni jezik. V drugi fazi pa smo si pomagali s prenesenim pomenom frazemov in ta pomen skušali prenesti v kretnje.
Ključne besede: slovenščina, angleščina, nemščina, frazeologija, živalski frazemi, prevajanje frazemov, razumevanje frazemov, slovenski znakovni jezik, gluhi in naglušni
Objavljeno v DKUM: 29.10.2015; Ogledov: 2147; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (4,60 MB)

6.
7.
Gluhi in naglušni v postopkih na sodiščih Republike Slovenije : magistrsko delo
Aleksandra Gradišnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Človek je socialno bitje, ki ne more delovati brez sočloveka in bivati v osami. Komunikacija (lat. »communicare« pomeni razpravljati, posvetovati se) je proces sprejemanja, pošiljanja in interpretacije sporočil ali simbolov, z določenim pomenom ter hkrati neizogiben proces za obstoj v družbi in uspešno življenje, saj s komuniciranjem vstopamo v medosebni odnos z drugo osebo. Ena izmed ključnih elementov uspešne komunikacije je sprejemanje sporočila pošiljatelja, dekodiranje in posredovanje povratne informacije. Gluhe in naglušne osebe imajo okrnjeno slušno doživljanje okolja, kar se odraža na telesni, psihični in socialni ravni. Gluhota in naglušnost sta nevidna invalidnost, kar še dodatno otežuje vsakdan gluhe in naglušne osebe. Vsak posameznik je upravičen do človekovih pravic in svoboščin, ki mu omogočajo dostojno, enakopravno in pravično udejstvovanje v družbi. Gluha in naglušna oseba ima v postopkih pred državnimi organi pravico uporabljati znakovni jezik, saj to neposredno izhaja iz pravice, da mora postopek potekati v jeziku, ki ga stranka razume. Leta 2002 je bil sprejet Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki gluhim osebam daje pravico uporabe materinega jezika in natančno določa položaj slovenskega znakovnega jezika oziroma njegovo veljavo na vseh področjih zasebnega in javnega življenja.
Ključne besede: sodišča, sodni postopki, gluhi, naglušni, znakovni jezik, komunikacija, sodni tolmači, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 16.10.2014; Ogledov: 2367; Prenosov: 430
.pdf Celotno besedilo (903,34 KB)

8.
PLANINARJENJE IN PLEZANJE MED OSNOVNOŠOLSKIMI GLUHIMI IN NAGLUŠNIMI OTROCI V SLOVENIJI
Uršula Ramšak, 2014, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu sem izpostavila pojma planinarjenje in plezanje. Želela sem ugotoviti, kakšne so možnosti za planinarjenje za osebe s posebnimi potrebami.
Ključne besede: planinarjenje, plezanje, gluhi in naglušni osnovnošolci, planinski krožek
Objavljeno v DKUM: 15.07.2014; Ogledov: 1438; Prenosov: 136  (1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

9.
Sign Language Interpreter (SLI) Module - Transparentni video znakovnega jezikas podnapisi na spletu
Matjaž Debevc, Primož Kosec, Milan Rotovnik, 2010, programska oprema

Opis: SLI Modul je sistem, ki gluhim in naglušnim omogoča prikaz transparentnega videa s tolmačem znakovnega jezika skupaj z zvokom in s podnapisi čez obstoječo spletno stran. Uporabnik lahko tako aktivira ali deaktivira video na zahtevo ob kliku na interaktivno ikono. Gluhim in naglušnim lahko tako hitro dostopajo do informacij v svojem maternem jeziku, s čimer pomaga povečati stopnjo izobrazbe. Znano je namreč, da sta v primeru izgube sluha glasovni in znakovni jezik razumljena kot dva različna jezika. Sistem je enostaven za uporabo tako za končne uporabnike, kot tudi za razvijalce spletnih strani. Uporabniki za predvajanje videa izberejo ustrezno interaktivno ikono, ki jo razvijalci integrirajo kot gumb s povezavo do videa, shranjenega na strežniku. Sistem je bil delno financiran s strani Evropske unije v okviru projekta Vseživljenjsko učenje, projekt DEAFVOC 2. Prav tako ga je delno podpirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost v okviru programa Znanost mladini, finančna podpora mladim raziskovalcem. Glavne značilnosti sistema so: - prikaz prosojnega videa preko obstoječe spletne strani brez spreminjanja njene strukture - večmodalni pristop posredovanja informacij (video, zvok in podnapisi) - uporaba formata Timed-Text za zunanje podnapise (W3C predlog) - neodvisnost brskalnikov in platforme za ogled videa (Adobe Flash Player)
Ključne besede: gluhi, naglušni, e-izobraževanje, izobraževanje na daljavo, programska oprema
Objavljeno v DKUM: 31.05.2012; Ogledov: 3991; Prenosov: 66
URL Povezava na celotno besedilo

10.
ZAPOSLITVENA REHABILITACIJA IN ZAPOSLOVANJE GLUHIH IN NAGLUŠNIH
Alma Lorger, 2011, diplomsko delo

Opis: Invalidnost se večinoma razumeva kot stereotip za revščino in socialno izključenost, kar je posledica tega, da se invalidi soočajo z manjšimi zaposlitvenimi možnostmi. Invalidi so na trgu delovne sile ena od najbolj ranljivih skupin, za katere je v povprečju značilna nižja izobraženost in usposobljenost, višja starost in omejitve delovne zmožnosti, kar je posledica njihove invalidnosti. Delo je pomembno tako za pridobivanje materialnih sredstev za življenje invalida kot tudi za ohranjanje njegove socialne in psihološke vrednosti,za ohranjanje njegovega dostojanstva. Zaposlitev je najboljše varovalo pred socialno izključenostjo,je temelj socialne varnosti posameznika, saj mu zagotavlja sredstva za preživljanje, vključevanje v družbo in možnost samouresničitve. Položaj invalidov se je začel izboljševati,ko je začela prevladovati misel o normalizaciji in integraciji invalidov v družbo. Osnovna ideja temelji na dejstvu, da imajo invalidi pravico do družine in življenja v običajnih življenjskih okoljih. Da bi to dosegli, so invalidi potrebovali pripravo na samostojnejše življenje, usposabljanje in prilagoditev okolja na novo stvarnost, kar je narekovalo spremembe v rehabilitacijskih in izobraževalnih programih. V tem diplomskem delu obravnavamo zaposlitveno rehabilitacijo invalidov, ki je namenjena izvajanju posameznih aktivnosti, s katerimi se omogoča invalidom, da pridobijo ustrezno zaposlitev, da jo ohranijo in v njej napredujejo. V empiričnem delu na osnovi anketne metode raziskujemo ključne vidike zadovoljstva gluhih in naglušnih oseb, ki so bile vključene v programe zaposlitvene rehabilitacije v podjetju Racio d.o.o. Celje.
Ključne besede: človekove pravice, brezposelnost, zaposlitev, invalidi - gluhi in naglušni, zaposlitvena rehabilitacija (ZR), zaposlovanje invalidov.
Objavljeno v DKUM: 22.08.2011; Ogledov: 3278; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (947,21 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici