Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Gluhi in naglušni se zaradi svoje invalidnosti v življenju spopadajo z različnimi težavami. Okvara sluha spremeni življenje tako gluhi oziroma naglušni osebi kot tudi njeni družini, saj je potrebno veliko učenja, motiviranja in prilagajanja, da se oseba z okvaro sluha čim bolj uspešno integrira v družbo. Zaradi okvare sluha so gluhi in naglušni s strani slišečih pogosto diskriminirani, kar jim povzroča občutek neenakosti in socialne izključenosti. Gluhim in naglušnim se v veliko primerih ne priznava invalidnosti, to pa povečuje njihovo stigmatizacijo. Velik problem jim predstavlja komunikacijska prepreka, saj zaradi oteženega navezovanja stikov pogosto občutijo družbeno izključenost in izolacijo. V teoretičnem delu so opredeljeni osnovni pojmi za lažje razumevanje obravnavane tematike. V nadaljevanju je opisana vloga družbeno nadzorstvenih mehanizmov, ki so ključnega pomena za uspešno integracijo v družbo. Izbrani in opisani so trije najpomembnejši mehanizmi. Ker je stigma gluhih in naglušnih prisotna na vseh področjih njihovega življenja, je opisano in predstavljeno nekaj področij pri katerih pride najbolj do izraza. Na koncu teoretičnega dela so opisane posledice diskriminiranja in družbenega izključevanja, ki veljajo tako za gluho kot tudi ostalo populacijo. Za bolj podrobno analizo obravnavane tematike in preverjanje hipotez je bil v empiričnem delu diplomske naloge pripravljen vprašalnik, ki je bil namenjen izključno gluhi in naglušni populaciji. Ugotovitve empiričnega dela so potrdile diskriminacijo gluhih in naglušnih še zlasti na področju iskanja zaposlitve. Na koncu je glede na teorijo in rezultate ankete napisana razprava. V zaključku je podana kritika diplomske naloge in priporočila za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: gluhi in naglušni, gluhota, naglušnost, stigmatizacija, diskriminacija, socialna izključenost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.09.2023; Ogledov: 561; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,85 MB)

Opis: Glavni cilj diplomskega dela je bil analizirati zadovoljstvo gluhih in naglušnih oseb z vsebinami na javnih televizijskih programih RTV SLO in spletni strani Dostopno.si. V teoretičnem delu smo s pomočjo dostopne literature preučevali in analizirali vlogo in delovanje javnega RTV-servisa v odnosu do deprivilegirane skupine v družbi, medtem ko smo v praktičnem delu uporabili metodo analiziranja rezultatov spletnega anketnega vprašalnika. Namenjen je bil gluhim in naglušnim osebam, reševale so ga lahko tudi slišeče osebe. S pomočjo analize smo dobili podatke o zadovoljstvu občinstva z vsebinami na javnih televizijskih programih RTV SLO in spletni strani Dostopno.si.
Ključne besede: gluhi, naglušni, slovenski znakovni jezik, tolmačenje, podnaslavljanje, javni radiotelevizijski servis
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 949; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,25 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo proučevali prevajalske pristope pri prevajanju živalskih frazemov iz slovenskega besednega jezika v angleški in nemški besedni jezik ter slovenski znakovni jezik. Zaradi vpetosti frazemov v kulturo uporabnikov jezikovne skupine je za prevajalca pomembno poznavanje kulture izhodiščne in ciljne jezikovne skupine. Frazeološke enote so večbesedne in zanje je značilno, da njihovega pomena večinoma ni mogoče razbrati iz posameznih komponent, to pomeni, da imajo frazemi prenesen pomen. Frazeologija je jezikovna veda, znotraj katere si jezikoslovci glede natančne opredelitve frazema še vedno niso enotni. Poleg tega pa ni omejena samo na besedne jezike, temveč obstaja tudi v znakovnih jezikih. Zato je raziskovanje frazemov v slovenskem znakovnem jeziku v magistrskem delu osrednjega pomena in omogoča vzpostavljanje vzporednic s slovenskim besednim jezikom. Izbrali smo petdeset naključnih slovenskih živalskih frazemov, s katerimi se uporabniki slovenskega besednega jezika srečujejo že v zgodnjem otroštvu, ki se s stalno rabo globoko vtisnjeno v spomin ter postanejo del vsakdanjega besednjaka. Med izbranimi frazemi gre skoraj v celoti za domače živali, s katerimi imajo uporabniki frazemov tesen stik, to je tudi razlog, da se človekova dejanja in ravnanja primerjajo z živalskimi. Slovenskim frazemom smo iskali ustreznice v angleškem in nemškem besednem jeziku, pri čemer smo jih glede na ekvivalenčno razmerje med slovenskim in angleškim ali nemškim frazemom razdelili v tri skupine: ujemanje frazemov v rabi živalske komponente, ujemanje v pomenu in neujemanje v rabi živalske komponente, ujemanje v pomenu in izpust živalske komponente. Podobno smo postopali tudi pri iskanju ustreznic slovenskih frazemov v slovenskem znakovnem jeziku. Petdeset zbranih živalskih frazemov v slovenskem besednem jeziku smo poskusno prevedli v slovenski znakovni jezik. V prvi fazi smo frazem dobesedno prevedli v slovenski znakovni jezik. V drugi fazi pa smo si pomagali s prenesenim pomenom frazemov in ta pomen skušali prenesti v kretnje.
Ključne besede: slovenščina, angleščina, nemščina, frazeologija, živalski frazemi, prevajanje frazemov, razumevanje frazemov, slovenski znakovni jezik, gluhi in naglušni
Objavljeno v DKUM: 29.10.2015; Ogledov: 2393; Prenosov: 302
Celotno besedilo (4,60 MB)

Opis: Človek je socialno bitje, ki ne more delovati brez sočloveka in bivati v osami. Komunikacija (lat. »communicare« pomeni razpravljati, posvetovati se) je proces sprejemanja, pošiljanja in interpretacije sporočil ali simbolov, z določenim pomenom ter hkrati neizogiben proces za obstoj v družbi in uspešno življenje, saj s komuniciranjem vstopamo v medosebni odnos z drugo osebo. Ena izmed ključnih elementov uspešne komunikacije je sprejemanje sporočila pošiljatelja, dekodiranje in posredovanje povratne informacije. Gluhe in naglušne osebe imajo okrnjeno slušno doživljanje okolja, kar se odraža na telesni, psihični in socialni ravni. Gluhota in naglušnost sta nevidna invalidnost, kar še dodatno otežuje vsakdan gluhe in naglušne osebe. Vsak posameznik je upravičen do človekovih pravic in svoboščin, ki mu omogočajo dostojno, enakopravno in pravično udejstvovanje v družbi. Gluha in naglušna oseba ima v postopkih pred državnimi organi pravico uporabljati znakovni jezik, saj to neposredno izhaja iz pravice, da mora postopek potekati v jeziku, ki ga stranka razume. Leta 2002 je bil sprejet Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki gluhim osebam daje pravico uporabe materinega jezika in natančno določa položaj slovenskega znakovnega jezika oziroma njegovo veljavo na vseh področjih zasebnega in javnega življenja.
Ključne besede: sodišča, sodni postopki, gluhi, naglušni, znakovni jezik, komunikacija, sodni tolmači, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 16.10.2014; Ogledov: 2659; Prenosov: 441
Celotno besedilo (903,34 KB)

Opis: SLI Modul je sistem, ki gluhim in naglušnim omogoča prikaz transparentnega videa s tolmačem znakovnega jezika skupaj z zvokom in s podnapisi čez obstoječo spletno stran. Uporabnik lahko tako aktivira ali deaktivira video na zahtevo ob kliku na interaktivno ikono. Gluhim in naglušnim lahko tako hitro dostopajo do informacij v svojem maternem jeziku, s čimer pomaga povečati stopnjo izobrazbe. Znano je namreč, da sta v primeru izgube sluha glasovni in znakovni jezik razumljena kot dva različna jezika. Sistem je enostaven za uporabo tako za končne uporabnike, kot tudi za razvijalce spletnih strani. Uporabniki za predvajanje videa izberejo ustrezno interaktivno ikono, ki jo razvijalci integrirajo kot gumb s povezavo do videa, shranjenega na strežniku. Sistem je bil delno financiran s strani Evropske unije v okviru projekta Vseživljenjsko učenje, projekt DEAFVOC 2. Prav tako ga je delno podpirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost v okviru programa Znanost mladini, finančna podpora mladim raziskovalcem. Glavne značilnosti sistema so: - prikaz prosojnega videa preko obstoječe spletne strani brez spreminjanja njene strukture - večmodalni pristop posredovanja informacij (video, zvok in podnapisi) - uporaba formata Timed-Text za zunanje podnapise (W3C predlog) - neodvisnost brskalnikov in platforme za ogled videa (Adobe Flash Player)
Ključne besede: gluhi, naglušni, e-izobraževanje, izobraževanje na daljavo, programska oprema
Objavljeno v DKUM: 31.05.2012; Ogledov: 4623; Prenosov: 72
Povezava na celotno besedilo