1. Stereotipi in predsodki, ki jih zaznavajo starši otrok s senzornimi in gibalnimi motnjami : diplomsko deloAndrejka Pek, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskovali stereotipe in predsodke, ki jih zaznavajo starši otrok s senzornimi in gibalnimi ovirami. V teoretičnem delu smo opisali vrste senzornih motenj pri gluhih in naglušnih otrocih, slepih in slabovidnih otrocih ter gibalno oviranih otrocih. Predstavili smo podatke, koliko otrok z omenjenimi motnjami je vključenih v posamezno obliko izobraževanja v Sloveniji, ter analizirali različne možnosti, ki so na voljo v podporo družinam z otroki s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika pridobili podatke o tem, kako starši otrok s posebnimi potrebami zaznavajo stereotipe in predsodke. V vzorec smo vključili samo starše otrok s senzornimi ali gibalnimi ovirami. Rezultati so pokazali, da sicer ni statistično značilnih razlik pri posameznih zaznanih stereotipih in predsodkih, se pa kažejo nekatere razlike med senzornimi in gibalnimi motnjami pri zaznavi stereotipov in predsodkov. Največ predsodkov se kaže v družbenem okolju. Pri stereotipih pa najpogosteje zaznamo prepričanje, da otroci s posebnimi potrebami težko navezujejo nove stike, potrebujejo pomoč pri vseh opravilih in da so pričakovanja do otroka s posebnimi potrebami nižja.
Ključne besede: starši, stereotipi, predsodki, gibalno ovirani otroci, gluhi in naglušni otroci, slepi in slabovidni otroci.
Objavljeno v DKUM: 20.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (1,59 MB) |
2. Digitalna medijska pismenost gluhih in naglušnih oseb v SlovenijiLaura Horvat, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na preučevanje digitalne medijske pismenosti pri gluhih in naglušnih osebah v Sloveniji. Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv sociodemografskih značilnosti na uporabo digitalnih medijev in digitalno medijsko pismenost. Zanimal nas je tudi vpliv digitalne medijske pismenosti na uporabo digitalnih medijev. Rezultati raziskave omogočajo pomemben vpogled predvsem strokovnjakom in raziskovalcem, ki se ukvarjajo z vključevanjem gluhih in naglušnih oseb v digitalno okolje oziroma družbo. Rezultate smo pridobili s pomočjo metode zbiranja podatkov skozi skupinskih intervjujev, ki so pokazali, da gluhe in naglušne osebe najpogosteje uporabljajo Facebook, vendar so razlogi in načini uporabe različni, podobno kot pri drugih digitalnih medijih. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da nobena izmed sociodemografskih značilnosti ne definira uporabe digitalnih medijev in raven digitalne medijske pismenosti. Obstaja pa povezava med digitalno medijsko pismenostjo in uporabo digitalnih medijev.
Ključne besede: digitalna medijska pismenost, digitalni mediji, gluhi in naglušni
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (960,82 KB) |
3. Stigmatizacija gluhih in naglušnih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjePia Makuc, 2023, diplomsko delo Opis: Gluhi in naglušni se zaradi svoje invalidnosti v življenju spopadajo z različnimi težavami. Okvara sluha spremeni življenje tako gluhi oziroma naglušni osebi kot tudi njeni družini, saj je potrebno veliko učenja, motiviranja in prilagajanja, da se oseba z okvaro sluha čim bolj uspešno integrira v družbo. Zaradi okvare sluha so gluhi in naglušni s strani slišečih pogosto diskriminirani, kar jim povzroča občutek neenakosti in socialne izključenosti. Gluhim in naglušnim se v veliko primerih ne priznava invalidnosti, to pa povečuje njihovo stigmatizacijo. Velik problem jim predstavlja komunikacijska prepreka, saj zaradi oteženega navezovanja stikov pogosto občutijo družbeno izključenost in izolacijo. V teoretičnem delu so opredeljeni osnovni pojmi za lažje razumevanje obravnavane tematike. V nadaljevanju je opisana vloga družbeno nadzorstvenih mehanizmov, ki so ključnega pomena za uspešno integracijo v družbo. Izbrani in opisani so trije najpomembnejši mehanizmi. Ker je stigma gluhih in naglušnih prisotna na vseh področjih njihovega življenja, je opisano in predstavljeno nekaj področij pri katerih pride najbolj do izraza. Na koncu teoretičnega dela so opisane posledice diskriminiranja in družbenega izključevanja, ki veljajo tako za gluho kot tudi ostalo populacijo. Za bolj podrobno analizo obravnavane tematike in preverjanje hipotez je bil v empiričnem delu diplomske naloge pripravljen vprašalnik, ki je bil namenjen izključno gluhi in naglušni populaciji. Ugotovitve empiričnega dela so potrdile diskriminacijo gluhih in naglušnih še zlasti na področju iskanja zaposlitve. Na koncu je glede na teorijo in rezultate ankete napisana razprava. V zaključku je podana kritika diplomske naloge in priporočila za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: gluhi in naglušni, gluhota, naglušnost, stigmatizacija, diskriminacija, socialna izključenost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.09.2023; Ogledov: 561; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,85 MB) |
4. Stališča visokošolskih profesorjev do vključevanja študentov s posebnimi potrebami in izvajanja prilagoditev v študijskem procesu : magistrsko deloGregor Lešnjak, 2022, magistrsko delo Opis: Število študentov s PP se v Sloveniji povečuje. To kažejo podatki, pridobljeni s strani Univerz v Mariboru in Ljubljani. V Mariboru se je med leti 2016 in 2020 število študentov s PP povečalo za več kot 188 %, v Ljubljani pa za več kot 124 %. S tem se povečuje potreba profesorjev po dodatnem znanju s področja PP. S pomočjo prilagojenega vprašalnika smo opravili raziskavo med visokošolskimi profesorji na petih fakultetah Univerze v Mariboru. Raziskovali smo razlike v stališčih visokošolskih profesorjev glede na njihov spol, študijski program in njihovo vključenost v usposabljanje s področja PP in izvajanja prilagoditev. Ugotovili smo, da imajo visokošolski profesorji pozitivna stališča do vključevanja študentov s PP in izvajanja prilagoditev v študijskem procesu. Raziskava je pokazala statistično značilne razlike med profesoricami in profesorji v stališčih do vključevanja, uspešnosti in zagotavljanja prilagoditev. Profesorji na naravoslovnih študijskih programih gojijo bolj negativna stališča do študentov s PP kot profesorji na družboslovnih programih. Raziskava je pokazala pomembnost dodatnega usposabljanja s področja PP. Tisti, ki se niso dodatno usposabljali, so se namreč statistično značilno bolj strinjali s tem, da študenti s PP ovirajo vzgojno-izobraževalno delo v predavalnici. Rezultati raziskave kažejo, da se morajo visokošolski profesorji nenehno izobraževati na področju PP.
Ključne besede: študenti s posebnimi potrebami, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, gibalno ovirani, stališča, prilagoditve.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 599; Prenosov: 91
Celotno besedilo (2,26 MB) |
5. Slovenski znakovni jezik in njegova uporaba na javnem radiotelevizijskem servisu v Sloveniji (RTV SLO)) : diplomsko deloLaura Horvat, 2021, diplomsko delo Opis: Glavni cilj diplomskega dela je bil analizirati zadovoljstvo gluhih in naglušnih oseb z vsebinami na javnih televizijskih programih RTV SLO in spletni strani Dostopno.si. V teoretičnem delu smo s pomočjo dostopne literature preučevali in analizirali vlogo in delovanje javnega RTV-servisa v odnosu do deprivilegirane skupine v družbi, medtem ko smo v praktičnem delu uporabili metodo analiziranja rezultatov spletnega anketnega vprašalnika. Namenjen je bil gluhim in naglušnim osebam, reševale so ga lahko tudi slišeče osebe. S pomočjo analize smo dobili podatke o zadovoljstvu občinstva z vsebinami na javnih televizijskih programih RTV SLO in spletni strani Dostopno.si.
Ključne besede: gluhi, naglušni, slovenski znakovni jezik, tolmačenje, podnaslavljanje, javni radiotelevizijski servis
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 949; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,25 MB) |
6. Uporaba samostalnika pri otrocih s polževim vsadkomAleksandra Cvišić, 2018, magistrsko delo Opis: Cilji magistrske naloge je preveriti, ali otroci, ki so uporabniki polževega vsadka znajo pravilno uporabljati samostalnik ter ugotoviti, ali različni dejavniki, kot so čas in vzrok oglušelosti, starost ob vstavitvi ter vrsta polževega vsadka, vplivajo na uporabo samostalnika pri otrocih, ki imajo polžev vsadek. V vzorec testirancev je bilo zajetih 15 otrok v starosti od 6. do 16. leta. Vsi so uporabniki polževega vsadka. Vzorec je dokaj majhen, ampak zajema večino otrok v omenjeni starosti, ki so bili operirani v Mariboru. Zaradi majhnosti vzorca so ugotovitve s težavo posplošene na celotno populacijo, temveč veljajo le za otroke, ki so zajeti v raziskavo. Rezultati raziskave so pokazali, da glede na spol ni razlike pri uporabi samostalnika pri otrocih s polževim vsadkom. Razlike se opazijo glede na starost otrok in čas vstavitve polževega vsadka.
Ključne besede: gluhi učenci, polžev vsadek, uporaba samostalnika
Objavljeno v DKUM: 29.01.2019; Ogledov: 1171; Prenosov: 184
Celotno besedilo (1,75 MB) |
7. Inkluzija, integracija oz. segregacija pri gluhih in naglušnih s stališča svetovalnih delavcevKatja Artnjak, 2018, magistrsko delo Opis: Tema magistrske naloge je inkluzija, integracija in segregacija gluhih in naglušnih s stališča svetovalnih delavcev. V nalogi smo se ukvarjali z načini vključevanja gluhih in naglušnih otrok v redne osnovne šole. Zanimalo nas je stališče svetovalnih delavcev do vključevanja gluhih in naglušnih otrok. Fokus je bil usmerjen v osnovnošolsko izobraževanje. V teoretičnem delu smo spoznali pojme inkluzija, integracija in segregacija. Spoznali smo vrste gluhote in naglušnosti, načine prepoznavanja in vpliv okvare sluha na govorno-jezikovni razvoj. Pregledali smo pravne podlage vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, programe vzgoje in izobraževanja za gluhe in naglušne otroke ter prilagoditve, ki so nujne za uspešno vključevanje gluhih in naglušnih otrok. V empiričnem delu nas je zanimalo, kakšno je stališče svetovalnih delavcev do integracije, inkluzije in segregacije gluhih in naglušnih otrok, kakšno je njihovo mnenje glede dodatne strokovne pomoči, kakšne izkušnje imajo z njihovim vključevanjem ter kakšne prilagoditve bi bilo gluhemu oziroma naglušnemu otroku treba omogočiti, da bi v razredu lahko optimalno deloval. Raziskava je temeljila na polstrukturiranem intervjuju, ki ga je preko spleta rešilo 34 šolskih svetovalnih delavcev različnih šol s celotne Slovenije, en polstrukturirani intervju pa smo opravili osebno. Ugotovili smo, da so stališča glede vključevanja gluhih in naglušnih otrok v redne programe osnovne šole s stališča svetovalnih delavcev zelo pozitivna, saj so v večini mnenja, da to ne koristi zgolj otroku s posebnimi potrebami, temveč tudi ostalim otrokom, ki se naučijo sprejemati »drugačnost«.
Ključne besede: inkluzija, integracija, segregacija, gluhi in naglušni otroci, svetovalni delavci
Objavljeno v DKUM: 15.10.2018; Ogledov: 2459; Prenosov: 685
Celotno besedilo (1,05 MB) |
8. Vizualna komunikacija za osebe s posebnimi potrebami v urbanem okoljuNadja Želj, 2017, diplomsko delo Opis: Osebe s posebnimi potrebami imajo oteženo dostopanje do informacij, tudi spletnih. Za olajšano delo potrebujejo prilagoditve programske ali strojne opreme ali take, ki so že implementirane v spletni strani. Ker je splet danes »zlata jama« za le-te, je spletna dostopnost zanje velikega pomena. Obstajajo sicer veljavni zakoni, ki se nanašajo na implementacijo enake dostopnosti za vse ljudi, vendar so le-ti upoštevani v veliko premajhni meri. Že obstoječe rešitve so sicer dobre, vendar premalo razširjene med ustvarjalci spletnih vsebin. Pogojene pa so tudi z razvojem tehnologije in dobrim poznavanjem potreb ljudi invalidov.
Ključne besede: invalidi, dostopnost, splet, vizualna komunikacija, slepi, gluhi, motorični invalidi, kognitivni invalidi
Objavljeno v DKUM: 06.10.2017; Ogledov: 1562; Prenosov: 159
Celotno besedilo (4,00 MB) |
9. Raba samostalnika pri gluhih učencih in učencih s polževim vsadkomBojana Globačnik, 2017, drugi znanstveni članki Opis: Polževi vsadki prinašajo korenite spremembe v rehabilitaciji in izobraževanju gluhih oseb, posebej otrok. Zgodnje operacije otrok pri starših upravičeno vzbujajo upanje, da bo njihov otrok po uspešni operaciji in slušno-govorni rehabilitaciji že do vstopa v šolo nadomestil primanjkljaj na govorno-jezikovnem področju. V članku je analizirana raba samostalnika v stavkih pri skupini gluhih učencev in skupini učencev s polževim vsadkom. Obe skupini učencev sta bili v rabi samostalnika dokaj izenačeni. Znotraj starostnih skupin so najboljše rezultate dosegli učenci s polževimi vsadki v drugi starostni skupini (10-12 let). Gluhi učenci brez polževih vsadkov v tretji starostni skupini (12-16 let) so imeli boljši rezultat pri nalogah ostalih sklonov ednine in imenovalnika množine kot učenci s polževim vsadkom. Raziskava kaže na zahteven in postopen proces usvajanja gramatike pri gluhih učencih.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, gluhi učenci, učenci s polževim vsadkom, raba samostalnika v ednini in množini
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 1077; Prenosov: 118
Celotno besedilo (103,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Priredbe leposlovja za otroke z motnjami sluha in govorno-jezikovnimi motnjamiNika Vizjak Puškar, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Priredbe leposlovja za otroke z motnjami sluha in govorno-jezikovnimi motnjami so obravnavane priredbe proznih literarnih besedil v laže berljive oblike, namenjene skupini oseb s posebnimi potrebami na področju sluha, govora in jezika. V prvem delu so opisane motnje in težave, ki se osebam s temi motnjami pojavljajo pri branju literarnih besedil, ter zakonske podlage za njihovo izobraževanje. Sledi pregled v Sloveniji izdanih besedil, ki so prirejena oziroma primerna za obravnavano populacijo otrok. V sklopu študije primera so predstavljeni rezultati ankete, izvedene med učitelji, ki poučujejo slovenščino v ustanovah, ki se ukvarjajo s to populacijo. Predstavljeno je tudi nekaj internega gradiva, ki nastaja v teh ustanovah. Prav tako so opisani rezultati opazovanja učencev z motnjami sluha in z govorno-jezikovnimi motnjami pri urah književnosti, ki se je izvajalo na Centru za sluh in govor Maribor. Rezultati raziskave so pokazali, da so obstoječe priredbe dobre, vendar jih je premalo, da je v zadnjih letih izšlo veliko avtorskih besedil, namenjenih otrokom z disleksijo, da so učitelji primorani sami prirejati besedila, da se učenci na prirejena besedila bolje odzivajo ter da priredbe pozitivno vplivajo na motivacijo učencev za branje. Zato bi bilo smiselno, da se v prihodnje priredi še več besedil, ki bi ustrezala specialnodidaktičnim in literarnoestetskim kriterijem.
Ključne besede: priredbe, mladinska književnost, gluhi, govorno-jezikovne motnje, disleksija
Objavljeno v DKUM: 26.08.2016; Ogledov: 2238; Prenosov: 365
Celotno besedilo (3,53 MB) |
