| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
E-IZOBRAŽEVANJE KOT MOTIVACIJA V IZOBRAŽEVANJU GLUHIH IN NAGLUŠNIH
Nina Karo, 2010, diplomsko delo

Opis: V naši diplomski nalogi želimo predstaviti, kako lahko z e-izobraževanjem izboljšamo kakovost in učinkovitost izobraževanja gluhih in naglušnih, in sicer na način, da jih motiviramo s pravilno oblikovanimi, interaktivnimi in privlačnimi e-gradivi. Cilj diplome je prikazati problematiko izobraževanja gluhih in naglušnih, predstaviti njihove pravice ter načrt e-gradiva in poučevalnih metod na daljavo, ki bodo motivirale ciljno populacijo za izobraževanje. Tema e-gradiva je kako priti do zaposlitve in se navezuje na enega izmed ključnih problemov, s katerimi se srečujejo gluhi in naglušni. E-gradivo upošteva inovativne pristope s tehničnega vidika in sicer uporabo spletnih in video tehnologij, prilagojenih ciljni populaciji. V diplomski nalogi je prikazano ocenjevanje finskega učnega načrta za gluhe in naglušne ter ocenjevanje načrta e-gradiva s pomočjo polstrukturnega intervjuja končnih uporabnikov. Na podlagi rezultatov so na koncu v zaključku podane smernice za izboljšanje načrta e-gradiva.
Ključne besede: e-izobraževanje, e-gradivo, gluhota, gluhi, naglušni, DEAFVOC, izobraževanje, IKT
Objavljeno: 02.03.2010; Ogledov: 11384; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (29,12 MB)

3.
Stališča vrstnikov do inkluzije gluhih otrok v osnovni šoli
Saša Frece, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil pobližje spoznati vrstniško sprejemanje gluhih učencev. V teoretičnem delu sem najprej predstavila značilnosti odraščanja gluhih otrok, predstavila proces integracije in inkluzije otrok s posebnimi potrebami ter opredelila stališča in njihove značilnosti. V okviru empiričnega dela raziskave pa sem želela preučiti vrstniško sprejemanje gluhih učencev v osnovni šoli; stališča, ki jih imajo učenci do sprejemanja, sodelovanja, prijateljevanja in nudenja pomoči gluhim otrokom, ter ali so razlike v stališčih med dečki in deklicami ter med razredom, v katerem je integriran gluhi učenec, in ostalimi razredi, kjer ga ni. Podatke sem zbrala s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketiranih je bilo 134 učencev Osnovne šole Primoža Trubarja Laško. Uporabila sem kvantitativno obdelavo podatkov, pri kateri sem tabelarično prikazala frekvenčne distribucije odgovorov (f in f% ). Odvisne zveze med spremenljivkami sem preizkusila s χ2 —testom in s Kullbackovim testom (S↑). V okviru raziskave sem ugotovila, da so med mnenji sodelujočih določene podobnosti in pa tudi razlike. Glede na rezultate moje raziskave pa menim, da imajo vrstniki na splošno pozitiven odnos do gluhih vrstnikov, saj jih v veliko pogledih obravnavajo kot sebi enake in so jim pripravljeni z veseljem nuditi pomoč, če jo potrebujejo.
Ključne besede: Gluhi otroci, gluhota, integracija, inkluzija, stališča, vloga stališč.
Objavljeno: 22.07.2010; Ogledov: 2748; Prenosov: 435
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

4.
NAČRTOVANJE IN OCENJEVANJE SPLETNEGA UČNEGA MESTA ZA GLUHE IN NAGLUŠNE
Ines Kožuh, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili načrtovanje spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne, ki smo ga razvili na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru v okviru projekta DEAFVOC 2. Problem, ki se pojavlja, je namreč pomanjkanje e-gradiv, prilagojenih gluhim in naglušnim. Uporabnost sistema smo ocenjevali s pomočjo vprašalnika SUS, pedagoško bogatost sistema pa s prilagojenim pedagoškim indeksom učinkovitosti. Na osnovi dveh ocenjevanj se je izkazalo, da so mlajši uporabniki, ki so internet uporabljali pogosteje, uporabnost sistema ocenili bolje od starejših, manj rednih uporabnikov interneta. Ugotovili smo tudi, da se z večmodalnim pristopom izboljšuje pedagoška bogatost sistema. Na koncu smo analizirali predstavitev spletnega učnega mesta za gluhe in naglušne javnosti na novinarski konferenci, ki se je izkazala za učinkovito medijsko komunikacijsko orodje.
Ključne besede: e-izobraževanje, e-gradivo, spletno učno okolje, gluhi in naglušni, znakovni jezik, odnosi z mediji
Objavljeno: 04.01.2011; Ogledov: 9614; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (7,43 MB)

5.
ZAPOSLITVENA REHABILITACIJA IN ZAPOSLOVANJE GLUHIH IN NAGLUŠNIH
Alma Lorger, 2011, diplomsko delo

Opis: Invalidnost se večinoma razumeva kot stereotip za revščino in socialno izključenost, kar je posledica tega, da se invalidi soočajo z manjšimi zaposlitvenimi možnostmi. Invalidi so na trgu delovne sile ena od najbolj ranljivih skupin, za katere je v povprečju značilna nižja izobraženost in usposobljenost, višja starost in omejitve delovne zmožnosti, kar je posledica njihove invalidnosti. Delo je pomembno tako za pridobivanje materialnih sredstev za življenje invalida kot tudi za ohranjanje njegove socialne in psihološke vrednosti,za ohranjanje njegovega dostojanstva. Zaposlitev je najboljše varovalo pred socialno izključenostjo,je temelj socialne varnosti posameznika, saj mu zagotavlja sredstva za preživljanje, vključevanje v družbo in možnost samouresničitve. Položaj invalidov se je začel izboljševati,ko je začela prevladovati misel o normalizaciji in integraciji invalidov v družbo. Osnovna ideja temelji na dejstvu, da imajo invalidi pravico do družine in življenja v običajnih življenjskih okoljih. Da bi to dosegli, so invalidi potrebovali pripravo na samostojnejše življenje, usposabljanje in prilagoditev okolja na novo stvarnost, kar je narekovalo spremembe v rehabilitacijskih in izobraževalnih programih. V tem diplomskem delu obravnavamo zaposlitveno rehabilitacijo invalidov, ki je namenjena izvajanju posameznih aktivnosti, s katerimi se omogoča invalidom, da pridobijo ustrezno zaposlitev, da jo ohranijo in v njej napredujejo. V empiričnem delu na osnovi anketne metode raziskujemo ključne vidike zadovoljstva gluhih in naglušnih oseb, ki so bile vključene v programe zaposlitvene rehabilitacije v podjetju Racio d.o.o. Celje.
Ključne besede: človekove pravice, brezposelnost, zaposlitev, invalidi - gluhi in naglušni, zaposlitvena rehabilitacija (ZR), zaposlovanje invalidov.
Objavljeno: 22.08.2011; Ogledov: 2525; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (947,21 KB)

6.
Sign Language Interpreter (SLI) Module - Transparentni video znakovnega jezikas podnapisi na spletu
Matjaž Debevc, Primož Kosec, Milan Rotovnik, 2010, programska oprema

Opis: SLI Modul je sistem, ki gluhim in naglušnim omogoča prikaz transparentnega videa s tolmačem znakovnega jezika skupaj z zvokom in s podnapisi čez obstoječo spletno stran. Uporabnik lahko tako aktivira ali deaktivira video na zahtevo ob kliku na interaktivno ikono. Gluhim in naglušnim lahko tako hitro dostopajo do informacij v svojem maternem jeziku, s čimer pomaga povečati stopnjo izobrazbe. Znano je namreč, da sta v primeru izgube sluha glasovni in znakovni jezik razumljena kot dva različna jezika. Sistem je enostaven za uporabo tako za končne uporabnike, kot tudi za razvijalce spletnih strani. Uporabniki za predvajanje videa izberejo ustrezno interaktivno ikono, ki jo razvijalci integrirajo kot gumb s povezavo do videa, shranjenega na strežniku. Sistem je bil delno financiran s strani Evropske unije v okviru projekta Vseživljenjsko učenje, projekt DEAFVOC 2. Prav tako ga je delno podpirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost v okviru programa Znanost mladini, finančna podpora mladim raziskovalcem. Glavne značilnosti sistema so: - prikaz prosojnega videa preko obstoječe spletne strani brez spreminjanja njene strukture - večmodalni pristop posredovanja informacij (video, zvok in podnapisi) - uporaba formata Timed-Text za zunanje podnapise (W3C predlog) - neodvisnost brskalnikov in platforme za ogled videa (Adobe Flash Player)
Ključne besede: gluhi, naglušni, e-izobraževanje, izobraževanje na daljavo, programska oprema
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1427; Prenosov: 35
URL Povezava na celotno besedilo

7.
DELO Z GLUHIMI IN NAGLUŠNIMI UČENCI V PRILAGOJENEM IZOBRAŽEVALNEM PROGRAMU Z ENAKOVREDNIM IZOBRAZBENIM STANDARDOM PRI POUKU GLASBENE VZGOJE V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI
Kristina Kračun, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Delo z gluhimi in naglušnimi učenci v prilagojenem izobraževalnem programu z enakovrednim izobrazbenim standardom pri pouku glasbene vzgoje v devetletni osnovni šoli je opisan problem gluhih in naglušnih oseb v vzgojno-izobraževalnem programu. Osebam z motnjo sluha Zakonodaja o šolstvu in Zakonodaja o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami omogoča individualno pomoč pri predmetih, ki učencem z motnjo sluha predstavlja večje ovire pri doseganju minimalnih standardov znanja. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela, kjer so opisane značilnosti gluhih in naglušnih oseb, vzgojno-izobraževalna integracija in inkluzija ter nekaj napotkov za delo z gluhimi in naglušnimi pri pouku glasbene vzgoje, v praktičnem delu pa smo želeli ugotoviti in raziskati, ali je ob sedanju zakonodaji doseganje vseh ciljev pri izvajanju aktivnosti možno. Pri raziskovanju smo uporabili študijo primera. Ko gluh otrok prične z izobraževalnim procesom, je stik z glasbo lahko zanj izemno težak. Pri glasbeni vzgoji namreč prevladuje izražanje glasbe, česar pa od gluhe osebe ne moremo pričakovati. Zato je potrebno glasbene aktivnosti močno prilagoditi. Gluhi učenec pri glasbenih aktivnostih lahko sodeluje na različne načine:z ustvarjanjem ritmičnih in melodičnih vzorcev, spoznavanju ljudskih glasbil in ustvarjanju le-teh, itn. Te aktivnosti je mogoče izvajati pri individualnem pouku, marsikatero pa je mogoče tudi združiti z glasbeno vzgojo v razredu pri rednem pouku.
Ključne besede: Glasba, gluhi, vzgoja, izobraževanje, glasbene aktivnosti, priporočila
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 2343; Prenosov: 365
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

8.
PLANINARJENJE IN PLEZANJE MED OSNOVNOŠOLSKIMI GLUHIMI IN NAGLUŠNIMI OTROCI V SLOVENIJI
Uršula Ramšak, 2014, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu sem izpostavila pojma planinarjenje in plezanje. Želela sem ugotoviti, kakšne so možnosti za planinarjenje za osebe s posebnimi potrebami.
Ključne besede: planinarjenje, plezanje, gluhi in naglušni osnovnošolci, planinski krožek
Objavljeno: 15.07.2014; Ogledov: 819; Prenosov: 86 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

9.
Gluhi in naglušni v postopkih na sodiščih Republike Slovenije : magistrsko delo
Aleksandra Gradišnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Človek je socialno bitje, ki ne more delovati brez sočloveka in bivati v osami. Komunikacija (lat. »communicare« pomeni razpravljati, posvetovati se) je proces sprejemanja, pošiljanja in interpretacije sporočil ali simbolov, z določenim pomenom ter hkrati neizogiben proces za obstoj v družbi in uspešno življenje, saj s komuniciranjem vstopamo v medosebni odnos z drugo osebo. Ena izmed ključnih elementov uspešne komunikacije je sprejemanje sporočila pošiljatelja, dekodiranje in posredovanje povratne informacije. Gluhe in naglušne osebe imajo okrnjeno slušno doživljanje okolja, kar se odraža na telesni, psihični in socialni ravni. Gluhota in naglušnost sta nevidna invalidnost, kar še dodatno otežuje vsakdan gluhe in naglušne osebe. Vsak posameznik je upravičen do človekovih pravic in svoboščin, ki mu omogočajo dostojno, enakopravno in pravično udejstvovanje v družbi. Gluha in naglušna oseba ima v postopkih pred državnimi organi pravico uporabljati znakovni jezik, saj to neposredno izhaja iz pravice, da mora postopek potekati v jeziku, ki ga stranka razume. Leta 2002 je bil sprejet Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki gluhim osebam daje pravico uporabe materinega jezika in natančno določa položaj slovenskega znakovnega jezika oziroma njegovo veljavo na vseh področjih zasebnega in javnega življenja.
Ključne besede: sodišča, sodni postopki, gluhi, naglušni, znakovni jezik, komunikacija, sodni tolmači, magistrska dela
Objavljeno: 16.10.2014; Ogledov: 1288; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (903,34 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici