| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Poznavanje električne mobilnosti v Sloveniji
Karmen Enci, 2020, diplomsko delo/naloga

Opis: Prometni sektor je eden izmed največjih proizvajalcev onesnaževal, ki imajo na okolje zelo negativen vpliv. Škodljivi izpusti v ozračje, kot so toplogredni plini, emisije in škodljivi delci, so v veliki meri vir človekovega delovanja na okolje. Človeška miselnost, vedenje in ravnanje so tako ključni akterji tako pri povečevanju kot tudi pri zmanjševanju obremenjevanja okolja. V diplomskem delu bomo obravnavali električno mobilnost, ki je kot rešitev enega izmed pomembnejših razvojnih izzivov, s katerimi se srečujemo v 21. stoletju, kako negativne učinke onesnaževal na okolje zmanjšati, postala pomembno sredstvo trajnostnega razvoja. V raziskavi pričujoče diplomske naloge bomo z uporabo anketne metode raziskovanja analizirali poznavanje električne mobilnosti v Sloveniji na osnovi anketiranja vzorca več kot 500 polnoletnih voznikov in uporabnikov osebnih avtomobilov v Sloveniji, da bi ugotovili, kakšen je trenutni potencial za uveljavitev električne mobilnosti v Sloveniji.
Ključne besede: električna mobilnost, električna vozila, e-vozila, promet, trajnostni razvoj, toplogredni plini, trdni delci, globalno segrevanje, učinek tople grede
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 253; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

2.
Spreminjanje kontinentalnosti v Evropi med leti 1938 in 2018
Tanja Vajs, 2020, magistrsko delo

Opis: V delu predstavimo spreminjanje kontinentalnosti v Evropi med leti 1938 in 2018. Pri tem uporabimo podatke za 443 klimatskih postaj, od česar je 387 evropskih in 56 neevropskih klimatskih postaj. Za izračun klimatskih indeksov uporabimo indekse kontinentalnosti po Supanu, Gorczynskem, Conradu, Ivanu, Hromovu ter Johanssonu in Ringlebu. Podatke obdelamo s programskim paketom MATLAB. Izrise konturnih kart naredimo s programskim okoljem ArcGIS, izrise grafikonov pa s programom Excel. Izkaže se, da so klimatski indeksi, glede na zvezne konturne karte, med seboj dobro primerljivi, nekoliko odstopanj je le pri indeksu kontinentalnosti po Hromovu. V primerjavi s tem pri diskretnih konturnih kartah med posameznimi indeksi prihaja do razlik. Ugotovili smo, da so se trendi indeksov kontinentalnosti v obravnavanem obdobju spremenili. Pokazali smo, da postaja podnebje v Evropi bolj maritimno, predvsem na območju Severne in Vzhodne Evrope, v nekaterih predelih postaja tudi bolj kontinentalno, predvsem območja ob Sredozemskem morju. Trend temperatur ni pozitiven v celotni Evropi, ampak je predvsem na območjih ob Sredozemskem morju tudi negativen, vendar ne čez celotno leto. Prav tako smo pokazali, da je trend temperatur močno odvisen od časa v letu oziroma meseca.
Ključne besede: indeksi kontinentalnosti, trendi indeksov kontinentalnosti, temperature, trendi temperatur, kontinentalnost, globalno segrevanje, indeks kontinentalnosti po Supanu, indeks kontinentalnosti po Gorczynskem, indeks kontinentalnosti po Condradu, indeks kontinentalnosti po Hromovu, indeks kontinentalnosti po Johanssonu in Ringlebu, indeks kontinentalnosti po Kernerju, Evropa
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 191; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (19,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Negativne posledice prehrambene industrije
Tamara Rozin, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Najbolj sporno in aktualno vprašanje 21. stoletja je globalno segrevanje. Kdo je krivec zanj, kaj ga povzroča in kakšne vplive bo imelo na človeštvo? Zemeljsko površje segreva velik spekter dejavnikov, mi pa smo se osredotočili na dva zelo pomembna, in sicer pridelavo hrane ter sam transport hrane, saj sta oba velika proizvajalca emisij in toplogrednih plinov, kar pomeni večje onesnaževanje. Ugotavljali smo, ali večje onesnaževanje predstavlja sam transport hrane ali pridelava hrane. Prav tako smo izvedli raziskavo o osveščenosti ljudi in tem, kaj vpliva na njihove odločitve. Po oceni in vrednotenju smo ugotovili, da kljub velikemu onesnaževalcu - transportu hrane - ne smemo pozabiti na njeno pridelavo. Ugotovili smo, da v veliko primerih povzroča prenos hrane iz ene točke v drugo manj škode kot pa sama proizvodnja, vendar sta med seboj tako soodvisna, da je potrebno ravnovesje tako enega kot drugega. Prav tako smo prišli do spoznanja, da so ljudje še zmeraj premalo osveščeni o tem, kar se dogaja z okoljem. Navajeni smo se prehranjevati izvensezonsko in še zmeraj dajemo prevelik poudarek ceni živil.
Ključne besede: Globalno segrevanje, negativni vplivi transporta, negativni vplivi pridelave hrane.
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 698; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

4.
UKREPI DRŽAV NA PODROČJU ZMANJŠEVANJA EMISIJ FLUORIRANIH TOPLOGREDNIH PLINOV
Danko Medved, 2015, diplomsko delo

Opis: Zaradi vse večje koncentracije toplogrednih plinov v ozračju, ki so posledica industrijskega razvoja zadnjih nekaj desetletij, ima učinek tople grede vedno večji negativni vpliv na življenje na Zemlji. K učinku tople grede še bolj prispevajo močni fluorirani toplogredni plini z velikokrat večjim potencialom globalnega segrevanja v primerjavi z naravnimi toplogrednimi plini. To pomeni, da imajo lahko tudi majhne koncentracije teh plinov v ozračju velik vpliv na globalne temperature. Problem globalnega segrevanja je dolgo časa bil zanemarjen v današnjih razvitih državah, ki so s svojim pospešenim razvojem največ prispevale k onesnaževanju okolja, katerega negativne posledice čuti danes celotno človeštvo. Z istim problemom se danes soočajo tudi države v razvoju, pri katerih dodaten problem predstavlja pritisk razvitih držav za sprejemanje novih okoljskih standardov in zakonov. Javnost je rabila dolgo časa, da naredi konkretne korake glede zmanjševanja emisij, ne samo fluoriranih, ampak vseh toplogrednih plinov. Leta 1987 je bil sprejet Montrealski sporazum o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, in zajema CFC in HCFC, ki poleg uničevanja ozona prispevajo k učinku tople grede. 10 let kasneje je bil sprejet Kjotski protokol, ki zajema ostale fluorirane toplogredne pline (HFC, PFC in SF6), in poskuša s pomočjo svojih mehanizmov znižati stroške državam na področju zmanjševanja toplogrednih plinov. Evropska unija in njene države članice trenutno sprejemajo različne regulativne ukrepe za nadzor emisij fluoriranih toplogrednih plinov, s katerimi naj bi zmanjšali emisije teh plinov za 2/3 do leta 2030 v primerjavi z letom 2014.
Ključne besede: globalno segrevanje, fluorirani toplogredni plini, Montrealski protokol, Kjotski protokol, tržni mehanizmi, regulativa Evropske Unije
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 791; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

5.
Africa and the carbon cycle
2011, zbornik

Ključne besede: ogljik, toplogredni plini, emisije, vegetacija, globalno segrevanje, Afrika
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 423; Prenosov: 32
URL Povezava na celotno besedilo

6.
7.
Poznavanje ogljičnega odtisa v slovenskih organizacijah
Sandra Vindiš, 2013, diplomsko delo

Opis: Podnebne spremembe in globalno segrevanje sta dandanes dve izmed glavnih skrbi v svetu, za njuno blaženje pa se sprejema veliko ukrepov. Vse bolj razširjeno postaja izračunavanje ogljičnega odtisa, ki prikaže izpuste emisij CO2 in drugih toplogrednih plinov. V našem diplomskem delu smo želeli preveriti, v kolikšni meri si ogljični odtis izračunavajo raznovrstne slovenske organizacije in kakšen je njihov pogled na skrb za okolje. Do ugotovitev smo prišli z analizo rezultatov ankete, v kateri so sodelovale različne slovenske organizacije Ugotovitve so pokazale, da se organizacije za izračun ogljičnega odtisa odločajo v manjšini, vendar se večina zaveda, kako pomembna je skrb za okolje. Prav tako smo ugotovili, da organizacije že sprejemajo ukrepe, ki bi pripomogli k zmanjšanju emisij, vendar je še vedno precej takih, ki še niso sprejeli nikakršnih ukrepov. Ugotovitve so tudi pokazale, da se za izračun ogljičnega odtisa odločajo večje (nad 250 zaposlenih) in starejše organizacije (stare nad 20 let).
Ključne besede: podnebne spremembe, globalno segrevanje, ogljični odtis, slovenske organizacije.
Objavljeno: 21.10.2013; Ogledov: 1427; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (981,09 KB)

8.
POPULARIZACIJA KONCEPTA PASIVNIH IN NIČENERGIJSKIH OBJEKTOV
Loresana Grabušnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Največja problema v današnjem času sta naraščanje porabe energije in večanje toplotnega učinka. Šestina svetovnega prebivalstva, bogata manjšina, zahteva zase skoraj vso energijo in surovine. Energijskih virov je vedno manj, poleg tega njihovo izgorevanje prispeva k segrevanju ozračja. Če v kratkem ne bo prišlo do izboljšanja in če ne bomo varčno ravnali z energijo, bodo učinki globalnega segrevanja zemlje, imeli katastrofalne posledice. Nekatere industrijske panoge so že sprejele izziv in razvoj usmerile v tehnologije s čim manjšim vplivom na okolje. Ena od njih je tudi gradbena industrija. Zato je smiselno, da bi učence že v osnovni šoli seznanili, kaj so to varčne hiše oz. objekti. V diplomskem delu bom navedla nekaj argumentov, ki bi učence prepričali, da so ti objekti – varčne hiše, energijsko varčne, zdrave in okolju prijazne. Prvi razlog, ki govori v prid odločitve za izbiro varčnih objektov, je ekonomske narave. Zmanjšali se bodo stroški za ogrevanje hiše. Vemo, da se cene naftnih derivatov vsak dan zvišujejo. Kot vemo so se cene kurilnega olja od leta 1999 zvišale za kar 250 % . In trend podražitev se ne bo ustavil. Odločitev za gradnjo varčnih hiš lahko temelji tudi na drugih dejstvih. V takšnih objektih je zrak vedno svež, za kar skrbi t.i. kontrolirano prezračevanje z vračanjem toplote odpadnega zraka. Prednosti varčnih hiš je še veliko več, kar dokazuje skoraj 100- odstoten porast gradenj zadnjih nekaj let v Avstriji, Švici in Nemčiji. Pri nas jih je na žalost še malo, vendar se njihovo število povečuje. K temu so pripomogle subvencije, ki jih podeljuje država. Razlogov za gradnjo varčnih hiš je torej dovolj, samo ljudi je potrebno o tem seznaniti. »Pasivna hiša je hiša prihodnosti«
Ključne besede: Energijski viri, globalno segrevanje, varčne hiše, navedba argumentov, zmanjšanje stroškov ogrevanja, kontrolirano prezračevanje, naravni material.
Objavljeno: 02.08.2012; Ogledov: 1442; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

9.
ALTERNATIVNE OBLIKE ENERGIJE, ALTERNATIVNI ENERGENTI
Davorin Tikvič, 2011, diplomsko delo

Opis: Energija je bistvenega pomena za preživetje današnjega človeka. Potrebujemo jo na vsakem koraku. Največ je porabimo za transport, ogrevanje in ohlajanje domov, delovanje tovarn ter različnih naprav in strojev. Kot glavni energetski vir za pridobivanje energije uporabljamo fosilna goriva, ki pa se v naravi nahajajo v omejenih količinah, poleg tega pa so glavni vzrok globalnega segrevanja. Potrebno je poiskati nadomestek v obnovljivih virih energije, ki so okolju prijaznejši in se v naravi vedno obnavljajo. Cilj energetske politike je energetska neodvisnost in varovanje okolja. Prav tako pa razvoj obnovljivih virov pozitivno vpliva na razvoj industrije obnovljive energije, na izvoz tehnologij ter na povečanje zaposlenosti. Človek mora narediti korenit preobrat v razmišljanju in zaživeti v sožitju z naravo, ne pa proti njej.
Ključne besede: Ključne besede: energija, fosilna goriva, globalno segrevanje, energetska politika, obnovljivi viri energije, bioplinarna, osnovna šola in eko projekti
Objavljeno: 23.05.2011; Ogledov: 3896; Prenosov: 423
.pdf Celotno besedilo (3,96 MB)

10.
INTEGRACIJA UČNIH VSEBIN O GLOBALNEM SEGREVANJU OZRAČJA V POUK NARAVOSLOVJA IN TEHNIKE
Metka Paulič, 2011, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo problematiko onesnaževanja okolja, še posebej problem globalnega segrevanja ozračja. Raziskava je razdeljena na tri dele. V prvem delu smo proučevali poznavanje vzrokov in posledic onesnaževanja okolja, hkrati pa tudi poznavanje morebitnih rešitev za preprečevanje onesnaževanja. Osredotočili smo se na regionalno problematiko, vendar je raziskava pokazala, da anketiranci ne privilegirajo svojega sektorja onesnaževanja, so pa z onesnaževanjem okolja dobro seznanjeni. V drugem delu smo se osredotočili na razumevanje problematike globalnega segrevanja ozračja. Analiza rezultatov je pokazala, da so ljudje o tej tematiki že slišali, jo poznajo, vendar je ne razumejo. Pri tem bolj poznajo posledice globalnega segrevanja ozračja glede na vzroke, saj so jim lahko priča v vsakdanjem življenju. Ker vemo, da je celoten proces globalnega segrevanja ozračja precej kompleksen in da je učencem razredne stopnje potrebno predstaviti tematiko na njim primeren način, smo se v tretjem delu raziskave osredotočili na učitelje in njihovo poznavanje obravnavane problematike. Ugotovili smo, da imajo tudi učitelji težave z razumevanjem procesa globalnega segrevanja ozračja, kar pa prinese tudi težave pri razlagi tega pojava učencem. Omenjeni rezultati so nas vzpodbudili k izdelavi celovitega modela poučevanja, v katerem smo se osredotočili na ključne parametre vzrokov in posledic globalnega segrevanja ozračja. Posledice anketiranci sicer poznajo, vendar jih ne znajo povezati z vzroki. V modelu poučevanja smo podali tudi nekaj primerov izvedb učnih ur s konkretnimi napotki, učnimi listi in uporabnimi spletnimi stranmi. Ob koncu smo z računalniškim programom nakazali še preproste povezave posameznih vzrokov in posledic. Prepričani smo, da bo model poučevanja v pomoč učiteljem pri njihovem delu, hkrati pa bo pripomogel k celostnemu razumevanju globalnega segrevanja ozračja, kar je pogoj za ohranjanje narave tudi prihajajočim generacijam.
Ključne besede: razredni pouk, onesnaževanje okolja, globalno segrevanje ozračja, model poučevanja
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 3403; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (6,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici