1. Uporaba alternativnih pogonov v avtomobilskem prometu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programaSašo Tadina, 2011, diplomsko delo Opis: Osebni avtomobili so najpogostejša oblika prevoza. Večina teh avtomobilov pa poganjajo fosilna goriva, ki povzročajo polucijo zraka in globalno segrevanje. Poleg tega pojenjajo tudi zaloge nafte. Fosilna goriva imajo, ekološko in ekonomsko gledano, številne negativne učinke tako na posameznika kot tudi na celotno družbo. Rešitve se ponujajo v obliki alternativnih goriv, kot so biogoriva, utekočinjen naftni plin in električna vozila.
Ključne besede: obremenjevanje okolja, globalno segrevanje, zaloge nafte, biogoriva, utekočinjen naftni plin, električna vozila
Objavljeno v DKUM: 05.07.2024; Ogledov: 120; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (1,11 MB) |
2. Vpliv podnebnih sprememb na varnost svetovne populacije : magistrsko deloNoemi Kapelj, 2024, magistrsko delo Opis: Podnebne spremembe so vse večji problem vsake posamezne države sveta. Glavni vzrok za njihov nastanek je globalno segrevanje, katerega ključni povzročitelj so toplogredni plini. Emisije teh plinov okrog Zemlje ustvarijo plašč, ki zadržuje sončno svetlobo ter tako zvišujejo temperaturo. Posledice podnebnih sprememb opazimo kot dvigovanje morske gladine, ponekod nastajajo ekstremni vročinski valovi ter suša, drugod se srečujejo z močnimi padavinami in poplavami. Vpliv podnebnih sprememb lahko zaznamo tudi kot slabše zdravje ljudi, povečano število prezgodnjih smrti, pomanjkanje hrane, omejeno oskrbo z vodo, ogrožene so številne živalske in rastlinske vrste. V prihodnosti bodo podnebne spremembe odvisne od tega, kakšne ukrepe bo sprejela družba, zlasti od emisij toplogrednih plinov, od gospodarskega razvoja, porabe energije, tehnološkega napredka in drugih dejavnikov. Zavedanje nevarnosti podnebnih sprememb je sprožilo proces mednarodnega sodelovanja. Izboljšalo se je zavedanje posledic podnebnih sprememb in tudi potrebnih ukrepov za njihovo zmanjšanje. Na tem področju je bilo sprejetih že kar nekaj zakonov in konvencij. Da bi ugotovili, kako se dojemanje podnebnih sprememb razlikuje med vladnimi in nevladnimi organizacijami v Sloveniji, smo izvedli intervjuje z zaposlenimi v ključnih institucijah, ki delujejo na tem področju. Vsi so menili, da so k onesnaženju največ prispevali izpusti toplogrednih plinov iz tovarn in avtomobilov, krivec je tudi kmetijstvo. Podnebnim spremembam so bolj izpostavljene revne države in države v razvoju. Ravno tako menijo, da je s podnebnimi spremembami ogrožena naša varnost, saj se bosta povečali pogostost in jakost ekstremnih dogodkov. Da bi pozitivno vplivali nanje, moramo spremeniti vsakodnevne navade, na primer zagotoviti ustrezno ravnanje z odpadki, sezonsko in lokalno prehranjevanje, zmanjšati odpadke hrane, povečati skrb za čisto okolje in podobno. Znati se bomo morali prilagoditi podnebnim spremembam, na primer z namakanjem, postavitvijo protitočnih mrež, opozarjanjem na ekstremne naravne dogodke, z ustrezno gradnjo in podobno.
Ključne besede: podnebne spremembe, varnost, globalno segrevanje, toplogredni plini, onesnaženje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 10.06.2024; Ogledov: 240; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,67 MB) |
3. Raziskava poznavanja ogljičnega odtisa zaposlenih trgovske organizacije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaKlemen Štumberger, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu bomo najprej predstavili opazovano problematiko ter teoretična
izhodišča in pojme, povezane s tematiko dela. Tako kot se vsak posameznik srečuje z
ogljičnim odtisom v vsakdanjem življenju se tudi zaposleni delavec srečuje znotraj
organizacije. Podnebne spremembe in globalno segrevanje sta veliki žarišči trenutnih
časov, proti katerima nasprotuje ves svet. Te imajo globalne posledice spreminjanja
vremena, dvigovanja morske gladine in povečevanja nevarnosti poplav, ogrožajo pa tudi
pridelavo hrane. Zato smo se odločili, da bomo raziskali poznavanje ogljičnega odtisa
zaposlenih v trgovski organizaciji.
V nadaljevanju bomo predstavili pridobljene podatke ankete. S podrobnejšo analizo so
raziskave pokazale, da se za sam izračun ogljičnega odtisa odloči zelo malo oz. skoraj
nihče od zaposlenih, čeprav se zavedajo pomembnosti in ohranitve okolja. Obenem smo
ugotovili, da so nekateri posamezniki že sprejeli določene ukrepe in s tem pripomogli k
zmanjšanju lastnih emisij.
V diplomskem delu bomo predstavili trenutno stanje. Med drugim bomo podali tudi
nekaj ukrepov, s katerimi lahko zaposleni blažijo svoj vpliv na okolje.
Ključne besede: ozračje, podnebne spremembe, globalno segrevanje, ogljični odtis, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 15.02.2024; Ogledov: 348; Prenosov: 28
Celotno besedilo (2,52 MB) |
4. Vloga svetovne banke pri sanaciji sodobnih krizAnej Šarlah, 2023, magistrsko delo Opis: V sklopu te naloge opisujemo sodobno problematiko, s katero se spopadajo mednarodne ustanove, kot je Svetovna banka s svojimi vejami. V teoretičnem delu postavljamo ozadje svoji analizi s pregledom preteklosti Svetovne banke, razloge za njeno ustanovitev in rast, ki jo je organizacija doživela skozi čas. Opisujemo vse veje Svetovne banke in njihove storitve, ki jih ponujajo tako vlagateljem kot izvajalcem projektov, in projektni cikel, vključno s fazami, skozi katere se novi projekti oblikujejo. Prav tako naredimo kratek pregled nekaterih večjih projektov Svetovne banke – in tudi projektov, ki so naleteli na raznovrstne zaplete pri svoji dolgoročni izvedbi. Opisujemo kritiko, ki najpogosteje opozarja na škodljivo delovanje Svetovne banke in dejstvo, da sodelovanje Svetovne banke v nekaterih primerih ne zagotavlja dolgoročne gospodarske rasti.
V praktičnem delu se podrobneje spustimo v opis večjih sodobnih kriz, ki v našem časovnem obdobju predstavljajo problematiko na globalni ravni. Sprva opišemo kovidno krizo in delovanje Svetovne banke v razvijajočih se državah, kjer organizacija že dolga leta pomaga povečati dostop do higienskih in zdravstvenih storitev. Ravno te države utrpijo največje posledice podnebnih sprememb. Opišemo posledice naraščanja temperatur, ki jih bo utrpelo ranljivejše prebivalstvo. Glavnina praktičnega dela je posvečena rusko-ukrajinski vojni, ki predstavlja največji vojaški konflikt na evropski celini od konca druge svetovne vojne. Ker se Svetovna banka primarno ukvarja s financiranjem večjih dolgoročnih projektov, smo naredili izbor nekaterih potencialnih projektov in njihovo posebno situacijo povezali s podobnimi projekti iz preteklosti z namenom, da dobimo boljše razumevanje o potencialu sodelovanja Svetovne banke pri obnovi, ki bo čakala Ukrajino po koncu vojne. Prav tako opišemo tveganje naraščanja morske gladine in vpliv močne inflacije na odločitvene procese mednarodnih finančnih organizacij, vključno s potencialnimi potezami, s katerimi lahko neposredni tuji vlagatelji zmanjšajo dolgoročno tveganje.
Ključne besede: Svetovna banka, IBRD, MIGA, Ukrajina, neposredne tuje naložbe, globalno segrevanje
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 367; Prenosov: 49
Celotno besedilo (2,93 MB) |
5. Trendi temperatur na Balkanu med letoma 1961 in 2018 ter ocena temperaturnih sprememb v obdobju 2021-2100Patricija Tjukajev, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo proučevali trende temperatur na Balkanu za obdobje med letoma 1961 in 2100.
Z obstoječo literaturo smo definirali območje Balkana, pojasnili pojem podnebnih sprememb in raziskali, kako se je podnebje tukaj spreminjalo v preteklosti ter kakšne so bile posledice. S podatki, pridobljenimi na spletni klimatološki podatkovni bazi, smo v programu QGIS kartografsko prikazali razlike, nastale v preteklosti in z upoštevanjem dveh podnebnih modelov predstavili predvidevanja za temperaturne spremembe do konca 21. stoletja. V programu ArcGis smo na podlagi preteklih temperaturnih sprememb in prihodnjih napovedi izračunali trende, ki so nam prikazali intenzivnost naraščanja temperatur po Balkanu.
Ugotovili smo, da se večina regij na Balkanu segreva od leta 1961 in se bo segrevala v nadaljnje. Po scenariju SSP1-2.6 naj bi se naraščanje temperatur pričelo umirjati po letu 2080, na nekaterih predelih pa naj bi temperature celo nazadovale. Scenarij SSP3-7.0 z bolj pesimističnimi napovedmi predpostavlja visoko naraščanje temperatur vse do leta 2100. Najvišji skoki temperatur so bili in bodo v prihodnje zabeleženi v poletnih mesecih, medtem ko so najnižji porasti temperatur predvideni za jesenske mesece. Dosedanji in prihodnji trendi kažejo na višji porast temperatur v notranjosti Balkanskega polotoka, medtem ko naj bi se obalni predeli segrevali manj. Dolgoročno naj bi to privedlo do manjših temperaturnih razlik med obalnimi in kontinentalnimi deli Balkana.
Ključne besede: podnebje, temperaturne spremembe, Balkan, podnebni modeli, globalno segrevanje
Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 1040; Prenosov: 86
Celotno besedilo (5,11 MB) |
6. Poznavanje električne mobilnosti v SlovenijiKarmen Enci, 2020, diplomsko delo/naloga Opis: Prometni sektor je eden izmed največjih proizvajalcev onesnaževal, ki imajo na okolje zelo negativen vpliv. Škodljivi izpusti v ozračje, kot so toplogredni plini, emisije in škodljivi delci, so v veliki meri vir človekovega delovanja na okolje. Človeška miselnost, vedenje in ravnanje so tako ključni akterji tako pri povečevanju kot tudi pri zmanjševanju obremenjevanja okolja. V diplomskem delu bomo obravnavali električno mobilnost, ki je kot rešitev enega izmed pomembnejših razvojnih izzivov, s katerimi se srečujemo v 21. stoletju, kako negativne učinke onesnaževal na okolje zmanjšati, postala pomembno sredstvo trajnostnega razvoja. V raziskavi pričujoče diplomske naloge bomo z uporabo anketne metode raziskovanja analizirali poznavanje električne mobilnosti v Sloveniji na osnovi anketiranja vzorca več kot 500 polnoletnih voznikov in uporabnikov osebnih avtomobilov v Sloveniji, da bi ugotovili, kakšen je trenutni potencial za uveljavitev električne mobilnosti v Sloveniji.
Ključne besede: električna mobilnost, električna vozila, e-vozila, promet, trajnostni razvoj, toplogredni plini, trdni delci, globalno segrevanje, učinek tople grede
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 2082; Prenosov: 276
Celotno besedilo (2,19 MB) |
7. Spreminjanje kontinentalnosti v Evropi med leti 1938 in 2018Tanja Vajs, 2020, magistrsko delo Opis: V delu predstavimo spreminjanje kontinentalnosti v Evropi med leti 1938 in 2018. Pri tem uporabimo podatke za 443 klimatskih postaj, od česar je 387 evropskih in 56 neevropskih klimatskih postaj. Za izračun klimatskih indeksov uporabimo indekse kontinentalnosti po Supanu, Gorczynskem, Conradu, Ivanu, Hromovu ter Johanssonu in Ringlebu. Podatke obdelamo s programskim paketom MATLAB. Izrise konturnih kart naredimo s programskim okoljem ArcGIS, izrise grafikonov pa s programom Excel. Izkaže se, da so klimatski indeksi, glede na zvezne konturne karte, med seboj dobro primerljivi, nekoliko odstopanj je le pri indeksu kontinentalnosti po Hromovu. V primerjavi s tem pri diskretnih konturnih kartah med posameznimi indeksi prihaja do razlik. Ugotovili smo, da so se trendi indeksov kontinentalnosti v obravnavanem obdobju spremenili. Pokazali smo, da postaja podnebje v Evropi bolj maritimno, predvsem na območju Severne in Vzhodne Evrope, v nekaterih predelih postaja tudi bolj kontinentalno, predvsem območja ob Sredozemskem morju. Trend temperatur ni pozitiven v celotni Evropi, ampak je predvsem na območjih ob Sredozemskem morju tudi negativen, vendar ne čez celotno leto. Prav tako smo pokazali, da je trend temperatur močno odvisen od časa v letu oziroma meseca.
Ključne besede: indeksi kontinentalnosti, trendi indeksov kontinentalnosti, temperature, trendi temperatur, kontinentalnost, globalno segrevanje, indeks kontinentalnosti po Supanu, indeks kontinentalnosti po Gorczynskem, indeks kontinentalnosti po Condradu, indeks kontinentalnosti po Hromovu, indeks kontinentalnosti po Johanssonu in Ringlebu, indeks kontinentalnosti po Kernerju, Evropa
Objavljeno v DKUM: 23.07.2020; Ogledov: 1113; Prenosov: 96
Celotno besedilo (19,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Negativne posledice prehrambene industrijeTamara Rozin, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Najbolj sporno in aktualno vprašanje 21. stoletja je globalno segrevanje. Kdo je krivec zanj, kaj ga povzroča in kakšne vplive bo imelo na človeštvo? Zemeljsko površje segreva velik spekter dejavnikov, mi pa smo se osredotočili na dva zelo pomembna, in sicer pridelavo hrane ter sam transport hrane, saj sta oba velika proizvajalca emisij in toplogrednih plinov, kar pomeni večje onesnaževanje. Ugotavljali smo, ali večje onesnaževanje predstavlja sam transport hrane ali pridelava hrane. Prav tako smo izvedli raziskavo o osveščenosti ljudi in tem, kaj vpliva na njihove odločitve.
Po oceni in vrednotenju smo ugotovili, da kljub velikemu onesnaževalcu - transportu hrane - ne smemo pozabiti na njeno pridelavo. Ugotovili smo, da v veliko primerih povzroča prenos hrane iz ene točke v drugo manj škode kot pa sama proizvodnja, vendar sta med seboj tako soodvisna, da je potrebno ravnovesje tako enega kot drugega. Prav tako smo prišli do spoznanja, da so ljudje še zmeraj premalo osveščeni o tem, kar se dogaja z okoljem. Navajeni smo se prehranjevati izvensezonsko in še zmeraj dajemo prevelik poudarek ceni živil.
Ključne besede: Globalno segrevanje, negativni vplivi transporta, negativni vplivi pridelave hrane.
Objavljeno v DKUM: 04.07.2016; Ogledov: 1420; Prenosov: 143
Celotno besedilo (1,33 MB) |
9. UKREPI DRŽAV NA PODROČJU ZMANJŠEVANJA EMISIJ FLUORIRANIH TOPLOGREDNIH PLINOVDanko Medved, 2015, diplomsko delo Opis: Zaradi vse večje koncentracije toplogrednih plinov v ozračju, ki so posledica industrijskega razvoja zadnjih nekaj desetletij, ima učinek tople grede vedno večji negativni vpliv na življenje na Zemlji. K učinku tople grede še bolj prispevajo močni fluorirani toplogredni plini z velikokrat večjim potencialom globalnega segrevanja v primerjavi z naravnimi toplogrednimi plini. To pomeni, da imajo lahko tudi majhne koncentracije teh plinov v ozračju velik vpliv na globalne temperature.
Problem globalnega segrevanja je dolgo časa bil zanemarjen v današnjih razvitih državah, ki so s svojim pospešenim razvojem največ prispevale k onesnaževanju okolja, katerega negativne posledice čuti danes celotno človeštvo. Z istim problemom se danes soočajo tudi države v razvoju, pri katerih dodaten problem predstavlja pritisk razvitih držav za sprejemanje novih okoljskih standardov in zakonov.
Javnost je rabila dolgo časa, da naredi konkretne korake glede zmanjševanja emisij, ne samo fluoriranih, ampak vseh toplogrednih plinov. Leta 1987 je bil sprejet Montrealski sporazum o substancah, ki škodljivo delujejo na ozonski plašč, in zajema CFC in HCFC, ki poleg uničevanja ozona prispevajo k učinku tople grede. 10 let kasneje je bil sprejet Kjotski protokol, ki zajema ostale fluorirane toplogredne pline (HFC, PFC in SF6), in poskuša s pomočjo svojih mehanizmov znižati stroške državam na področju zmanjševanja toplogrednih plinov.
Evropska unija in njene države članice trenutno sprejemajo različne regulativne ukrepe za nadzor emisij fluoriranih toplogrednih plinov, s katerimi naj bi zmanjšali emisije teh plinov za 2/3 do leta 2030 v primerjavi z letom 2014.
Ključne besede: globalno segrevanje, fluorirani toplogredni plini, Montrealski protokol, Kjotski protokol, tržni mehanizmi, regulativa Evropske Unije
Objavljeno v DKUM: 30.10.2015; Ogledov: 1465; Prenosov: 234
Celotno besedilo (1,49 MB) |
10. |
