| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 188
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
VPLIV ARABSKE KULTURE NA NAČIN POSLOVNEGA KOMUNICIRANJA
Jasna Čavalić, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju smo proučevali, kako kultura vpliva na način poslovnega komuniciranja. Osredotočili smo se na arabsko kulturo in kako komunicirajo arabski poslovneži. V mednarodnem poslovnem okolju se srečujemo s poslovneži iz različnih držav, vsak od njih pa ima svojo kulturo, s katero uravna svoje vedenje s specifičnim sistemom vrednot in pričakovanj. Za uspešno medkulturno poslovno komuniciranje je potrebno poznavanje kultur in njihovih tipičnih lastnosti. Arabski svet je zaključena celota tako v geografskem kot tudi v kulturnem smislu. Za arabsko kulturo smo ugotovili, da je najpomembnejša sestavina kulture vera. Islam je glavni temelj arabske kulture in sega v vse segmente poslovanja, tudi v poslovno komuniciranje. Kultura arabskega naroda se je izoblikovala skozi stoletja in čeprav je tudi v tem delu sveta prisotna globalizacija, teh medkulturnih razlik ni mogoče izkoreniniti. V zadnjem delu diplomskega seminarja pa smo navedli, kako arabska kultura dejansko vpliva na način poslovnega komuniciranja. Opisali smo, kako izgledajo poslovna srečanja, da so Arabci trdi pogajalci, pri katerih moramo biti potrpežljivi. Prav tako so podani napotki, da je potrebno z Arabci vzpostaviti prijateljski odnos, ki temelji na zaupanju; da moramo biti oblečeni konzervativno - to velja predvsem za ženske; katera so priporočljiva poslovna darila itd.
Ključne besede: kultura, sestavine kulture, pristopi proučevanja kulture, poslovno komuniciranje, verbalno in neverbalno komuniciranje, medkulturno komuniciranje, arabska kultura, arabski svet, islam, globalizacija
Objavljeno: 12.12.2012; Ogledov: 2083; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (943,20 KB)

62.
VKLJUČEVANJE PODJETJA NA E-TRŽNICO
Simona Kovše, 2012, magistrsko delo

Opis: Od nastanka finančne krize leta 2008 pa vse do danes je mnogo podjetij končalo svoje poslovanje v rdečih številkah in šlo v stečaj, prisilno poravnavo. Posledica tega pa je odpuščanje delavcev, kar se odraža v vse večji stopnji brezposelnosti. Temu črnemu scenariju se podjetja lahko izognejo z odločitvijo, da se vključijo na elektronske tržnice. Vključitev na elektronsko tržnico podjetjem omogoča odkrivanje novih kupcev in dobaviteljev, poveča se prepoznavnost podjetja, vse to pa pripomore k povečanju obsega prodaje in navsezadnje tudi dobička. Zato je magistrska naloga usmerjena v proučevanje pomembnosti dejavnikov, na podlagi katerih bi se podjetja odločila za vključitev na elektronske tržnice. V ta namen smo izdelali anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili 80 podjetjem, ki imajo svojo spletno stran, vrnjenih pa je bilo 17 popolno izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Osrednjo temo magistrske naloge torej predstavlja praktični del raziskave, kjer smo analizirali pomembnost teh dejavnikov za uspešno vključitev podjetja na elektronsko tržnico. Teoretični del magistrske naloge pa predstavlja poglavje o elektronskem poslovanju, kjer definiramo sam pojem ter razvoj elektronskega poslovanja skozi zgodovino, dotaknemo pa se tudi pojma globalizacije, poglavje pa zaključimo z opredelitvijo vpliva elektronskega poslovanja na poslovni svet. Sledi poglavje, kjer so podrobneje opisane elektronske tržnice. Uvajanje elektronskega poslovanja v podjetje pa je predstavljeno v četrtem poglavju. Tu so opredeljeni različni modeli elektronskega poslovanja in koristi ob uvedbi elektronskega poslovanja v podjetje. To poglavje zaključimo s poslovnim načrtom, ki ga podjetje potrebuje, da lahko začne z uvajanjem elektronskega poslovanja. Projekt eMarketServices je predstavljen v zadnjem poglavju, ki podjetjem omogoča izbiro najprimernejše elektronske tržnice. Z vključitvijo na elektronsko tržnico pa podjetju nastanejo tudi finančni stroški, zato mora poskrbeti, da bodo koristi od vključitve na njo večje od nastalih stroškov.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, elektronske tržnice, globalizacija, uvajanje elektronskega poslovanja v podjetje, dejavniki vključevanja, stroški vključevanja
Objavljeno: 25.01.2013; Ogledov: 1201; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

63.
SVETOVNA TRGOVINSKA ORGANIZACIJA IN TRENDI V MEDNARODNI TRGOVINI
Andreja Meglič, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Po drugi svetovni vojni so se zaradi drobljenja svetovnega trga posamezne države pričele povezovati v regionalne gospodarske tvorbe. Z namenom spremljanja mednarodne trgovine z blagom in za njeno liberalizacijo je bil sklenjen GATT, ki pa ni prinesel želenih rezultatov, saj se je svetovna trgovina konec sedemdesetih let soočala s hudimi problemi- razmah številnih necarinskih omejitev, dvoumna in nedoločno opredeljena pravila pa so omogočala diskriminacijo ter protekcionistične ukrepe. Prav zato so na zasedanju Urugvajskega kroga sprejeli deklaracijo o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije. STO je bila ustanovljena 1. januarja 1995 in je edina mednarodna organizacija, ki se zavzema za čim večjo liberalizacijo trgovine in se ukvarja s pravili globalne trgovine med narodi. Njen sedež je v Ženevi, trenutno ima 153 držav članic. Z razmahom globalizacije so se pričele navidezno brisati meje med državami, ki so vse bolj odprle svoja gospodarstva, kar je pripeljalo do povečanja obsega svetovne trgovine vse do leta 2009, ko je gospodarska in finančna kriza prešla v globalno recesijo. Severna Amerika, Evropa in Azija so regije, ki krojijo trgovanje na svetovnem trgu. Največji delež svetovne trgovine poteka med svetovnimi velesilami- Združenimi državami Amerike, Nemčijo in Kitajsko. Enake trende je opaziti tudi na področju storitev. Liberalizacija svetovnega trga in globalizacijski procesi so povzročili številne pozitivne učinke. Nasprotniki trdijo drugače, saj globalizacijo krivijo za neenakost med državami in revščino v svetu. Trdijo tudi, da imajo nadzor nad kapitalom in odločanjem le razvite države ter da so pravila trgovanja postavljena v prid bogatim. Da temu ni tako dokazuje STO s številnimi pravili in mehanizmi, ki s spodbujanjem izvoza in uvoza omogočajo hitrejše vključevanje držav v razvoju v mednarodno trgovanje. Države v razvoju predstavljajo dve tretjini držav članic STO in zaradi slabše razvitosti dosegajo v celotnem trgovinskem sistemu ugodnejši preferencialni tretma, ki je opredeljen v vseh temeljnih sporazumih STO. Prav s tovrstnimi kritikami se bo STO soočala v prihodnosti vse pogosteje. V svetovni trgovini ima vse večji pomen tudi okoljska problematika, ki postaja predmet številnih zasedanj. Kljub številnim kritikam in nasprotnikom STO v primeru konfliktov ohranja moč in suverenost ter ukrepa v skladu s sprejetimi pravili. Zavedanje določenih pomanjkljivosti sistema in poskusi odprave le-teh ter prilagajanje novim razmeram na svetovnem trgu so izrednega pomena v delovanju STO.
Ključne besede: GATT, WTO, STO, države v razvoju, globalizacija, trendi v mednarodni trgovini
Objavljeno: 20.06.2012; Ogledov: 2228; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (659,84 KB)

64.
POMEN JEZIKOVNIH IZOBRAŽEVANJ V SLOVENSKIH PODJETJIH
Renata Hercog, 2012, diplomsko delo

Opis: Slovenska podjetja so dobila veliko priložnost z odprtjem trga Evropske unije vendar dejstvo je, da še tako dobra ideja lahko propade zaradi nepoznavanja jezika in medkulturnih razlik. Namen naloge je v teoretičnem delu na kratko predstaviti osnovne teorije o izobraževanju, v nadaljevanju opredeliti kako se v procesu globalizacije in internacionalizacije slovenska podjetja soočajo s konkurenco na tujih trgih ter kakšen vpliv ima to na izobraževanje v podjetjih. Na primerih dobre prakse nekaterih evropskih podjetij bom predstavila strategije upravljanja jezikovnih izobraževanj, ki so se po raziskavi evropske unije izkazale kot najuspešnejše. Z raziskavo, kjer sem kot metodo raziskovanja uporabila anketni vprašalnik, sem želela ugotoviti, ali se podjetja zavedajo, kako lahko jezikovna znanja zaposlenih prispevajo k uspešnosti podjetja, ali podjetja sploh izvajajajo jezikovna izobraževanja, koliko finančnih sredstev namenijo za tovrstna izobraževanja danes ter koliko so namenili denarja za jezikovna izobraževanja pred 5 leti. Zanimalo me je tudi ali imajo slovenska podjetja, ki poslujejo s tujino, izdelano jezikovno strategijo in ali bi želeli, da jim Evropska unija s svojimi vzpodbudnimi ukrepi pri tem pomaga. Podatki pridobljeni z raziskavo so pokazali, da se podjetja sicer zavedajo pomena jezikovnih izobraževanj in znanje angleščine še zmeraj ostaja jezik Evrope, kljub temu pa lahko trdimo, da dobro izoblikovana jezikovna strategija še zmeraj ostaja tuja večini slovenskih podjetij. Glavna ugotovitev diplomske naloge je, da bi lahko tudi slovenska podjetja s sprejemanjem nekaterih jezikovnih ukrepov, dosegala veliko večji uspeh na tujih trgih, kot ga dosegajo sicer z obstoječim stanjem.
Ključne besede: izobraževanje, globalizacija, medkulturna komunikacija, jezikovne strategije
Objavljeno: 28.02.2012; Ogledov: 988; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

65.
INTERNACIONALIZACIJA POSLOVNEGA IZOBRAŽEVANJA IN RAZVOJ MEDKULTURNIH KOMPETENC ŠTUDENTOV POSLOVNIH VED
Alijana Pintar, 2015, magistrsko delo

Opis: V tem magistrskem delu iščemo povezave oz. vplive internacionalizacijskih ter globalizacijskih tokov na poslovno izobraževanje, se sprašujemo, kakšen je pomen znanja za podjetje in kdo sploh so managerji z globalno mentaliteto, ter katere so ključne lastnosti, ki jim pomagajo k uspehu. V okviru globalnih managerjev smo usmerjeni na ožje področje medkulturnih kompetenc, ki so za efektivno delovanje v mednarodnem, nacionalno raznolikem okolju pravzaprav ključnega pomena. Preverjamo, kaj sploh so medkulturne kompetence in katere so aktivnosti, ki jih poslovne šole na tem področju izvajajo. Primerjamo slovenske in tuje poslovne šole ter skušamo ugotoviti, ali se zavedajo pomena razvoja medkulturnih kompetenc študentov in kakšne aktivnosti pri tem izvajajo. Na podlagi obravnavanih podatkov podajamo kritičen pogled na trenutno stanje in prihodnost poslovnega izobraževanja ter nekaj predlogov za možnost nadgradnje obstoječe situacije.
Ključne besede: internacionalizacija poslovnega izobraževanja, globalizacija, medkulturne kompetence, študenti poslovnih ved, znanje.
Objavljeno: 21.08.2015; Ogledov: 515; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

66.
POZITIVNI IN NEGATIVNI VPLIVI GLOBALIZACIJE NA RAZVOJ SVETOVNEGA GOSPODARSTVA
Ivanka Hriberšek, 2012, magistrsko delo

Opis: Globalizacija je skupek sprememb v družbi, politiki in ekonomskem sistemu, ki so posledica razširjenega trgovanja in kulturnih izmenjav na globalni ravni. V specifično ekonomskem kontekstu se nanaša na posledice trgovanja, še zlasti liberalizacije in proste trgovine. V zadnjem delu 20. stoletja je prišlo do okoliščin, ki so omogočile drugačne – globalne pogoje gospodarjenja. Tehnološki razvoj, razvoj logistike, liberalizacija in razvoj telekomunikacij ter interneta je pripomogel k temu, da je svet postajal čedalje manjši – pretok informacij, resursov, kapitala in blaga pa neoviran in hiter. Razvite države v globalizaciji vidijo priložnost, da po sprejemljivih cenah kupujejo ali proizvajajo proizvode na stroškovno najbolj ugodnih trgih. Nerazvite države in države v razvoju pa poskušajo iz procesa globalizacije potegniti kar največ – gospodarski in kulturni razvoj, zmanjšanje revščine in demokratizacija. Razmaha globalizacije ni več mogoče ustaviti, vsi udeleženci procesa pa so dolžni prevzeti nase odgovornost za svoj planet za njegovo demokratizacijo, ekologijo, zdravje, enakopravnost kultur in sožitje ljudi.
Ključne besede: globalizacija, neposredne tuje investicije, razvoj gospodarstva, demokratizacija
Objavljeno: 20.08.2012; Ogledov: 6457; Prenosov: 2202
.pdf Celotno besedilo (6,62 MB)

67.
68.
69.
70.
Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici