| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


181 - 188 / 188
Na začetekNa prejšnjo stran10111213141516171819Na naslednjo stranNa konec
181.
Mednarodno sodelovanje pri patentnih aktivnostih
Leon Ritovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: V sodobnem času prihaja do vse močnejše krepitve družbeno-ekonomskih vezi. K stopnjevanju mednarodnega povezovanja in ekonomske blaginje veliko pripomore tehnološki razvoj. Temelj za njegovo spodbujanje med drugim predstavlja zaščita pravic intelektualne lastnine. Pomemben del intelektualne lastnine predstavljajo patenti, saj spodbujajo tehnično ustvarjalnost. V tem kontekstu raziskujemo mednarodno sodelovanje na področju patentov. Pri tem opazujemo čezmejne patente na podlagi podatkov patentnih prijav za približno tri desetletja. Kot prvo ugotavljamo, da je na dolgi rok naraščal delež čezmejnih patentov s soizumitelji, ki prihajajo iz različnih držav; naraščal je tudi delež vseh tistih čezmejnih patentov, pri katerih pripadajoči prijavitelji in izumitelji prihajajo iz različnih držav. To odražajo naraščajoče vrednosti indikatorjev IDIF in ADIF oz. IDAF v opazovanem obdobju na ravni EU-28 in na globalni ravni. Kot drugo ugotavljamo, da mednarodno sodelovanje pri patentnih aktivnostih v večji meri odraža čezmejno lastništvo patentov, kot to odraža čezmejno sodelovanje med samimi izumitelji. To je razvidno iz relativno visokih vrednosti indikatorjev ADIF oz. IDAF in po drugi strani iz nekoliko nižjih vrednosti indikatorja IDIF v celotnem opazovanem obdobju na globalni ravni. Kot tretje ugotavljamo, da so nekatere države, ki v preteklosti niso beležile koncentracije čezmejnega lastništva patentov, z leti to koncentracijo občutno povečale. Po drugi strani pa večina visoko razvitih držav, ki so sprva beležile zelo visoko koncentracijo čezmejnega lastništva patentov, ni ohranila tako izrazite koncentracije skozi celotno opazovano obdobje. To smo preverili z analizo patentnih prijav na Evropski patentni urad na podlagi 16 izbranih visoko razvitih držav. Uporabili smo sekundarne podatke iz elektronske baze OECD za razpoložljiva tri desetletja. Na podlagi teh podatkov smo razvili koeficient koncentracije čezmejnega lastništva patentov, ki ga računamo kot razmerje ADIF / IDAF za vsako posamezno leto v okviru vsake izbrane države. Nato smo prikazali vrednosti tega koeficienta skozi celotno obdobje za vsako izbrano državo. Na ta način smo lahko na dolgi rok primerjali gibanja koeficientov med opazovanimi državami. Ugotavljamo, da nabor držav, ki beležijo koncentracijo čezmejnega lastništva patentov, na dolgi rok ni enak, saj se spreminja in s časom nekoliko povečuje. Prav tako sklepamo, da se za (visoko razvite) države v splošnem stežka prognozira pripadajoča gibanja tovrstne koncentracije zgolj na osnovi makroekonomskih podatkov. Vrednosti koeficienta koncentracije čezmejnega lastništva patentov na državni ravni očitno odraža tudi sklop številnih mikroekonomskih in panožnih dejavnikov, saj se vsak posamezen ekonomski subjekt pri svojem delovanju srečuje z drugačnimi okoliščinami.
Ključne besede: čezmejni patent, patentna zaščita, izum, licenciranje, intelektualna lastnina, evropsko konkurenčno pravo, tehnološki razvoj, globalizacija
Objavljeno: 29.08.2018; Ogledov: 187; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

182.
Sodobni izzivi pravnega varstva znanstvenih del
Katarina Krapež, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Glavni vodili vzpostavitve avtorskopravnega sistema, ki se nista spremenili vse od povojev avtorskega prava v začetku 18. stoletja, sta spodbuditi učenje in širiti znanje. V prispevku so identificirani trije pojavi, ki so v preteklem desetletju povzročili obrate v nekaterih temeljnih paradigmah, vezanih na avtorskopravno varstvo znanstvenih del. Analiza sodobnih trendov vodi do sklepa, da motivacija za ustvarjanje v znanosti vse manj izhaja iz koristi, ki jih avtorju (znanstveniku ali raziskovalcu) prinaša avtorskopravni monopol in da so to spodbudo v veliki meri nadomestili samoregulacijski sistemi znotraj institucionalne znanosti. Tak razvoj posredno postavlja pod vprašaj teoretično utemeljitev potrebe po avtorskopravnem varstvu znanstvenih del.
Ključne besede: znanstveno raziskovanje, raziskovalno delo, avtorsko pravo, avtorske pravice, znanstvenan dela, digitalizacija, globalizacija znanosti, svetovna gospodarska kriza, samoregulacija v znanosti
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 81; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (468,59 KB)

183.
Analiza povezanosti gospodarske rasti in razvoja z globalizacijo
Tomaž Kokot, 2018, magistrsko delo

Opis: Vsaka država mora poznati kazalnike, na podlagi katerih se merijo gospodarski razvoj, gospodarska rast, konkurenčnost in globaliziranost posameznega gospodarstva. Rezultati, ki jih dobimo s pomočjo omenjenih kazalnikov, nas lahko včasih pozitivno presenetijo, kar je znak, da je gospodarstvo uspešno. Kadar nas rezultati omenjenih kazalnikov presenetijo negativno, pa je potrebno povzeti ukrepe za izboljšanje razmer na posameznem področju. Za proučevanje omenjenega področja smo si izbrali kazalnike bruto domači proizvod, indeks človeškega razvoja, globalni indeks konkurenčnosti in indeks globalizacije KOF. Omenjene kazalnike smo analizirali na primeru izbranih držav, ki smo jih razvrstili med zelo razvite, srednje razvite in manj razvite države. Analiza kazalnikov globalnega indeksa konkurenčnosti je za manj razvite države pokazala, da manj razvite države spadajo med najbolj konkurenčne države, saj imajo najvišjo vrednost globalnega indeksa konkurenčnosti. Za vsako državo smo prav tako poiskali dejavnike, ki najbolj ovirajo njeno poslovanje. Ob pregledu vseh dejavnikov smo ugotovili, da se največkrat kot ovira pri poslovanju pojavita korupcija in neučinkovita vladna birokracija. Osnovni namen tega dela je raziskati, ali globalizacija vpliva na gospodarsko rast v posamezni državi oziroma ali gospodarska rast vpliva na globalizacijo v državi. Narejena analiza je pokazala, da ta vpliv v nekaterih državah, zajetih v vzorec, obstaja.
Ključne besede: gospodarski razvoj, gospodarska rast, konkurenčnost, globalizacija
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 129; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

184.
Analiza neposrednih tujih investicij kot dela internacionalizacije v Sloveniji
Dragana Mitrović, 2018, magistrsko delo

Opis: Medsebojna interakcija sveta, ki jo je povzročila globalizacija, je podjetja prisilila k razmišljanju o nastopu na mednarodnih trgih. Pritisk konkurence, zniževanje stroškov na enoto (ekonomija obsega) ter razvoj tehnologije hitreje in intenzivneje kot kadarkoli vplivajo na način mednarodnega poslovanja. Postopen padec trgovinskih ovir, ki smo mu bili priča v preteklosti, je povzročil znatno povečanje mednarodne izmenjave in naložb, tudi v obliki neposrednih investicij. Neposredne tuje investicije so se v zadnjih nekaj desetletjih v globalnem merilu precej povečale in med tujimi investitorji, kljub svoji kompleksnosti in visokemu tveganju, pritegnile ogromno pozornosti. Zanimanje za neposredne tuje investicije se je povečalo tudi v državah oz. vladah, saj se te zavedajo vpliva in učinka na gospodarstvo, ki ga s seboj prinašajo. Zato se posamezne države trudijo oblikovati svojo ekonomsko politiko tako, da bo ta čim privlačnejša za tuje investitorje. Obenem sprejemajo ukrepe na različnih področjih v obliki fiskalnih, finančnih ter preostalih spodbud, s katerimi poskušajo posredno in neposredno vplivati na zvišanje tujih investicij. V državi prejemnici tuje investicije vplivajo na bogatenje človeškega kapitala, zvišujejo raven konkurenčnosti nacionalnega gospodarstva ter spreminjajo način korporativnega vodenja in managementa. Slovensko poslovno okolje medtem na tem področju ne velja ravno za najbolj spodbudno. V primerjavi z drugimi konkurenčnimi državami glede na delež vhodnih neposrednih tujih investicij krepko zaostaja. Iz slednjega razloga je zato Republika Slovenija nenehno primorana sprejemati takšno zakonodajo ter spodbujevalne ukrepe, ki bodo vplivali na povečanje tujega kapitala ter tako zviševali konkurenčnost slovenskega nacionalnega gospodarstva. V tem magistrskem delu smo obravnavali temo neposrednih tujih investicij kot obliko internacionalizacije, zaradi katerih se podjetja odločajo na podlagi različnih spodbud in motivov. Ugotovili smo, kako so prepleteni procesi internacionalizacije, globalizacije ter evropeizacije vplivali na povečanje mednarodne trgovine ter kako se je ta skozi zadnja leta spreminjala in vplivala na delovanje podjetij. Izvedli smo komparativno analizo avstrijskega in slovenskega poslovnega okolja ter ugotovili razlike med njima ter zapisali predloge ukrepov Republiki Sloveniji za privabljanje tujih investitorjev.
Ključne besede: neposredne tuje investicije, internacionalizacija, multinacionalno podjetje, globalizacija, investicijsko okolje
Objavljeno: 19.10.2018; Ogledov: 237; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

185.
Vplivi globalne trgovine z drogo na države proizvajalke in porabnice
Maja Teskač, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo na osnovi analize znanstvene in strokovne literature proučuje razsežnosti globalne trgovine z drogo, njene transportne poti in distribucijo dobička. Z metodo analize in sinteze so obravnavani glavni dejavniki širjenja globalne trgovine z drogo in njeni vplivi na države proizvajalke in porabnice. Skozi proces globalnega trgovanja z drogo so proučevani neenakost, distribucija dobička in razmerja moči med vključenimi akterji. Na koncu so analizirani odnosi in razmerja moči med izvornimi in ciljnimi državami. Ugotovljeno je, da globalna trgovina z drogo vpliva na destabilizacijo gospodarstva, politike in civilne družbe tako v državah proizvajalkah kot glavnih državah porabnicah. Prav tako je ugotovljeno, da med akterji, vključenimi v proces trgovanja z drogo, vlada visoka stopnja družbene neenakosti, nesorazmerij moči in neenakomerne distribucije dobička. To velja tako za odnose znotraj držav kot tudi za odnose med izvornimi in ciljnimi državami. Nadalje je ugotovljeno, da je globalna trgovina z drogo determinirana s pojmom neenakosti, ki predstavlja hkrati njen vzrok in posledico. Na koncu so za potrebe nadaljnjega raziskovanja ponujeni možni predlogi omejevanja globalne trgovine z drogo.
Ključne besede: organizirani kriminal, globalna trgovina z drogo, kokain, heroin, družbena neenakost, distribucija dobička, globalizacija.
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 274; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

186.
Medkulturna in večjezična komunikacija na primeru tujih študentov Univerze v Mariboru
Michael Leopold, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se posvetili analizi in izzivom večjezične komunikacije tujih Erasmus in CEEPUS študentov Univerze v Mariboru v povezavi s tolmačenjem za potrebe skupnosti, ki v zadnjem obdobju dobiva na pomenu zaradi globalizacije in pospešenega mednarodnega sodelovanja. Analizirali smo razvojne smernice, ki vključujejo proces internacionalizacije vseh treh javnih slovenskih univerz (Univerza v Mariboru, Univerza v Ljubljani in Univerza na Primorskem). Na Univerzi v Mariboru je internacionalizacija označena kot steber razvoja univerze, saj naj bi spodbujala večjo odprtost v mednarodno okolje in večje sodelovanje s partnerji v evropskem in globalnem prostoru na področjih izobraževalne, znanstvenoraziskovalne, razvojne in druge dejavnosti. V tem kontekstu smo pojasnili pomen in vlogo internacionalizacije univerz glede na večkulturno in večjezično sporazumevanje ter razlike pri njenem uresničevanju na posameznih slovenskih univerzah. Preučili smo pomen in vlogo programov mobilnosti, ki krepijo mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja in znanosti. Osredinili smo se na program Erasmus, ki študentom omogoča mednarodne študijske izmenjave in nabiranje izkušenj v tujini, univerzam pa promocijo v mednarodnem okolju. Predstavili smo zgodovino programa Erasmus in navedli letne statistike o številu prihodov tujih študentov v Republiko Slovenijo in na Univerzo v Mariboru (s poudarkom na statistikah zadnjih petih let) ter na podlagi le-teh prikazali trende glede števila izmenjav in s tem v povezavi potrebo po oblikovanju inovativnih univerzitetnih predmetov, ki omogočajo ozaveščanje glede pomembnosti večjezičnosti v globalnem okolju. V empirični raziskavi smo s pomočjo spletnega intervjuja ugotavljali, kako tuji študenti Univerze v Mariboru doživljajo urejanje potrebne dokumentacije v javnih institucijah. Ker domnevamo, da je v okviru univerze ustrezno in strokovno poskrbljeno za večjezično komunikacijo s tujimi študenti (za koordinacijo tujih študentov skrbi več služb, med drugim Služba za mednarodno sodelovanje Univerze v Mariboru), nas je zanimalo, kako se tuji študenti znajdejo na javnih institucijah (policijska postaja, upravna enota, zdravstvene ustanove, sodišča itd.). V pričujoči raziskavi nas je zanimalo, kje in zakaj so se tuji študenti soočali s komunikacijskimi težavami, na kakšen način so jih premostili in kako vrednotijo večjezičnost in komunikacijske sposobnosti v tujih jezikih mariborskih javnih uslužbencev.
Ključne besede: večjezičnost, večkulturnost, tolmačenje za potrebe skupnosti, globalizacija, pravno-tolmaška svetovalnica, projekt TransLaw
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 93; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

187.
Prednosti in slabosti globalizacije
Karin Šteiner, 2019, diplomsko delo

Opis: Pomen blagovne menjave in gospodarskega povezovanja je znan že iz preteklosti. Hiter razvoj tehnologije in razmah digitalizacije pa sta vplivala na vse večji pomen mednarodnega sodelovanja ter globalizacije. Zagovorniki globalizacije menijo, da ima globalizacija potencial za izboljšanje tega sveta in da rešuje nekatere izmed najbolj zakoreninjenih težav sveta, kot sta revščina in brezposelnost. Nasprotniki pa menijo, da je globalizacija povečala neenakosti med svetovnim prebivalstvom in omogočila bogatim ljudem še višje prihodke, medtem ko so revni ljudje postali še revnejši ter bolj ranljivi. Namen tega diplomskega projekta je mogoče razbrati že iz naslova – preučevanje prednosti in slabosti tega makroekonomskega fenomena po imenu globalizacija. Ta s svojim delovanjem v ospredje postavlja koncept svobodne trgovine, spodbuja inovacije, ustvarja delovna mesta za visoko kvalificirano delovno silo ter znižuje cene dobrin in izdelkov. Brez dvoma je globalizacija dobra za razvite države in države v razvoju, ki imajo zdaj dostop do trgov po vsem svetu, prav tako pa lahko izvažajo blago po nižjih cenah. Razmah globalizacije na svetu smo prikazali z indeksom globalizacije KOF, ki ga izdaja švicarski ekonomski inštitut v Zürichu. Ugotovili smo, da je globalizacija najbolj razširjena v razvitih in razvijajočih se državah, medtem ko je v nerazvitih državah ni mogoče zaslediti v tolikšni meri. V nadaljevanju smo se posvetili še slabostim, ki jih prinaša globalizacija, ki ob pomoči napredka tehnologije spreminja delovna mesta in povzroča strukturno brezposelnost ter povečuje dohodkovno neenakost na svetu. Z vse večjo povezanostjo sveta in odprtostjo meja pa se povečuje tudi razmah ilegalne dejavnosti. In kaj nam prinaša prihodnost? V prihodnosti bomo priča številnim spremembam v različnih sektorjih, kot so promet, energetika, finančne storitve in telekomunikacije. Ne smemo pozabiti tudi na globalizacijo 4.0, ki prinaša uvedbo avtomatizacije na številnih delovnih mestih in spremembe v storitvenem sektorju, ki bodo spet terjale žrtve strukturne brezposelnosti.
Ključne besede: globalizacija, tehnološki napredek, globalna revščina, rast mednarodne trgovine, indeks globalizacije KOF, globalizacija 4.0
Objavljeno: 23.07.2019; Ogledov: 358; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

188.
Vpliv globalizacije na tranzitni tovorni promet Slovenskih železnic
Vanessa Mitrović, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali temo vpliv globalizacije na tranzitni tovorni promet Slovenskih železnic. Na začetku naloge smo opredelili namen, cilje, hipoteze, predpostavke in omejitve raziskave ter predstavili metode raziskovanja, katere smo uporabljali med pisanjem le te. Magistrsko delo je sestavljeno iz več poglavij. V teh smo obravnavali vlogo in pomen globalizacije, promet, tranzitni promet, železniški promet, TEN-T omrežje, Slovenske železnice in pa seveda vpliv globalizacije na tranzitni tovorni promet Slovenskih železnic. Skozi vsa ta poglavja smo podrobneje predstavili železniški promet in razvoj le tega skozi zgodovino. Na začetku naloge smo opisali globalizacijo, njen vpliv, vrste in posledice, katere prinaša globalizacija. Nato smo se lotili prometa, katerega smo opisali bolj na široko in zajeli veliko podpoglavij, ki spadajo zraven. V tem delu smo opisali tudi tranzitni promet, na široko smo opisali železniški promet in pa omrežje TEN-T, katero poteka skozi Slovenijo. S pomočjo Slovenskih železnic smo lahko ugotovitve iz teoretičnega dela podkrepili s praktičnimi primeri. Slovenske železnice so edini ponudnik in izvajalec železniških storitev v Republiki Sloveniji. Tako skrbijo za vse železniške prevoze, ki potekajo po Sloveniji. Skrbijo pa tudi za takšne, ki jim je Slovenija samo vmesna država do končnega cilja. Na podlagi podatkov, katere smo pridobili iz Statističnega urada Republike Slovenije smo lahko potrdili naša predvidevanja, katera smo imeli na začetku naloge.
Ključne besede: globalizacija, promet, tovorni promet, železniški promet, tranzitni promet, Slovenske železnice
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 47; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici