Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V digitalni dobi, kjer tehnološki napredek nenehno oblikuje vedenja in navade odjemalcev, je moč zaznati izrazito evolucijo televizije iz preprostega medija v kompleksno kulturno obliko. Razvoj pretočnih medijskih storitev, kot so Netflix, Disney+, Amazon Prime, omogoči ne le prilagodljivost vsebin glede na preference odjemalcev, ampak tudi zbiranje podatkov o njihovih navadah, kar temeljito spremeni televizijsko industrijo. Ta transformacija vključuje tehnološke in kulturne procese ter spodbuja bolj neposredno interakcijo med organizacijami in odjemalci. Pri tem je ključnega pomena, da organizacije razumejo in prilagajajo svoje strategije, da ostanejo konkurenčne in relevantne na hitro spreminjajočem se trgu pretočnih medijskih storitev. Transnacionalizacija vsebin predstavlja ključen element razvoja pretočnih medijskih storitev, saj omogoča ponudnikom, kot je Netflix, prilagajanje vsebin glede na specifične kulturne ter različne jezikovne in družbene preference. S tem pristopom organizacije dosegajo širše globalno občinstvo in krepijo svojo prisotnost na mednarodnih trgih. Proces transnacionalizacije vključuje lokalizacijo vsebin, ki omogoča platformi, da ohranja visoko stopnjo relevantnosti in privlačnosti za gledalce v različnih regijah, kar je ključno za dolgoročno rast in uspeh v konkurenčnem svetu digitalnih medijev. V teoretičnem delu magistrske naloge opredelimo koncept strateškega marketinga in globalnih marketinških strategij ter opredelimo različne pristope k strategiji. Preučimo pomen globalnega okolja in proces ter izbiro vstopa na svetovne trge. Osredotočimo se tudi na korake v razvoju globalnih marketinških strategij, pri čemer se osredotočimo na teorije globalizacije, lokalizacije in glokalizacije, poglavje pa zaključimo s pregledom strategij standardizacije in lokalizacije ter pogledom odjemalcev na globalnost in lokalnost. V empiričnem delu naše raziskave se osredotočimo na primer Netflixove strategije, ki vključuje globalno razširitev, pri čemer namenimo več pozornosti strategiji prilagajanja vsebin lokalnim trgom. Nato analiziramo prisotnost lokalno prilagojenih vsebin med desetimi najbolj priljubljenimi vsebinami na Netflixovi lestvici za štirinajst izbranih držav. Nadalje analiziramo povezavo med številom lokalno prilagojenih vsebin in njihovo priljubljenostjo v različnih državah, na koncu preverimo še kolikšen odstotek ogledov med globalno najbolj priljubljenimi vsebinami na Netflixu predstavljajo ne-angleške vsebine.
Ključne besede: Globalne marketinške strategije, pretočne medijske storitve, Netflix, lokalizacija, globalizacija, lokalno prilagajanje vsebin
Objavljeno v DKUM: 10.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,66 MB)

Opis: Po ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije leta 1995 in vstopu Kitajske leta 2001 je mednarodna trgovina doživela hitro integracijo, a se je proces liberalizacije po finančni krizi leta 2008 bistveno upočasnil. V zadnjem desetletju smo priča naraščanju uporabe protekcionističnih zunanjetrgovinskih praks. Carine so davek na uvoženo blago, ki ima obsežne učinke na gospodarstvo. Na mikroekonomski ravni imajo carine redistribucijski učinek, saj povečujejo proizvajalčev presežek v gospodarstvu in javnofinančne prihodke, medtem ko zmanjšujejo potrošnikov presežek in skupno blaginjo v gospodarstvu. Na makroekonomski ravni carine vplivajo na gospodarsko aktivnost in na inflacijska gibanja, tako vplivajo na trgovinsko bilanco, kapitalske tokove, na deviznotečajna gibanja in na stabilnost finančnih trgov, saj povečana negotovost v mednarodni menjavi pogosto vodi v večjo volatilnost na finančnih trgih. Protekcionistični ukrepi, kot so carine, v negotovem okolju še dodatno poglabljajo fragmentacijo svetovnega gospodarstva, kar zmanjšuje učinkovitost globalne alokacije proizvodnih dejavnikov, obenem pa povečuje tveganja za sistemske šoke. Aktualno dogajanje kaže, da postajajo carine in carinska zaščita prevladujoče orodje zunanjetrgovinske politike ZDA.
Ključne besede: carine, protekcionizem, liberalizacija, globalizacija, mednarodna trgovina, trgovinska politika
Objavljeno v DKUM: 09.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,53 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali koliko angleškega jezika, natančneje angleških izrazov, smo Slovenci prinesli v tradicionalne medije in s kakšnim namenom. Radio in televizija sta namreč tradicionalna medija in ena izmed prvih, ki smo ju začeli uporabljati tudi Slovenci. Že beseda tradicionalen – tradicija pomeni, da nekaj izvira iz korenin določenega naroda in prenaša njihove navade ter kulturo iz generacije v generacijo. Na slovenski televiziji in radiu lahko vedno pogosteje slišimo vse več angleških izrazov, kar ni slabo za mlade, ki jih poznajo bolje kot starejši prebivalci Slovenije. V analizi smo povprašali širšo javnost, kako pogosto slišijo angleške izraze v tradicionalnih medijih, in ali se jim zdi to koristno oziroma moteče. Medtem smo povprašali tudi nekaj medijskih hiš, če pri svojih pogovornih in podobnih oddajah uporabljajo angleške izraze, kateri so najpogostejši in zakaj je to postalo trend.
Ključne besede: radio, televizija, angleški jezik, angleški izrazi, pogovorne oddaje, globalizacija
Objavljeno v DKUM: 27.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali značilnosti mednarodne trgovine in njen vpliv na gospodarstvo. Današnji časi zaradi prepletenosti in kompleksnosti poslovanja, zahtevajo od držav sodelovanje, partnerske odnose in zavezništva. V tem obdobju si nobena država, nobeno gospodarstvo ne more privoščiti samozadostnosti ali neke oblike izolacije, saj ne bi preživelo. Poudarjanje pojmov kot so svetovno gospodarstvo, svetovni trgi in globalizacija, nakazuje prepletenost držav. Magistrsko delo smo začeli z opredelitvijo nastanka in razvoja mednarodne trgovine. Mednarodno poslovanje opredelimo kot družbeno-politično pogojen proces izmenjave, ki vključuje dve ali več držav in dva ali več družbenih akterjev, katerih komercialno motiviran namen je bodisi zadovoljiti nepopolno zadovoljene nacionalne izmenjave bodisi hkrati ustvariti in zadovoljiti nacionalne izmenjave. Mednarodno poslovanje je neposredno povezano tudi z globalizacijo. Globalizacija je večplasten pojav in vsak njen vidik lahko različno učinkuje na ekonomske kazalnike. Pojavlja se kot del velikega števila gospodarskih, tehničnih, socialnih, pravnih in političnih sprememb, ki se medsebojno prepletajo in se vračajo, zato je učinke globalizacije težko ločiti. Nadalje smo se osredinili na gospodarstvi izbranih držav, in sicer Slovenije in Finske. Opredelili, opisali in analizirali smo značilnosti gospodarstev obeh držav. Pri tem smo upoštevali značilnosti makroekonomskega poslovnega in investicijskega okolja. S tem smo pridobili konkretnejši vpogled v značilnosti gospodarstev in njihovo delovanje. Osredinili smo se na mednarodno aktivnost obeh držav in opredelitev glavnih trgovskih partneric. Ugotovili smo, da so največji trgovski partnerji Slovenije Avstrija, Luksemburg, Švica, Hrvaška in Nemčija. Največji vlagatelji na Finskem pa so bližnje države Švedska, Nizozemska, Luksemburg in Norveška. Slovenija je za Finsko po pomembnosti. šele na 46.mestu. V tretjem delu smo opredelili gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Finsko. Predstavili smo splošne politične in gospodarske odnose med državama ter meddržavne sporazume. Ker sta obe državi v Evropski uniji, je njuno poslovanje v večinski meri določeno v njen, predvsem kadar gre za sporazume in podpise pogodb. Podrobneje smo predstavili blagovno menjavo za obdobje 2018—2023 ter analizirali uvoz in izvoz po panogah. Ugotovili smo, da je slovenski izvoz na Finsko večji, kot slovenski uvoz iz Finske. Predstavili smo tudi možnosti razvoja sodelovanja in razširitev partnerstva med državama. Izdelki z največjim izvoznim potencialom iz Slovenije na Finsko so zdravila za prodajo na drobno, motorna vozila za prevoz manj kot deset oseb in električna energija. V empiričnem delu magistrskega dela smo uporabili analitični pristop. Po metodi deskripcije smo analizirali posamezne gospodarske kazalnike (bruto domači proizvod, uvoz, izvoz, brezposelnost, neposredne tuje naložbe in inflacijo) za obdobje 2008—2022. S korelacijsko in z regresijsko analizo smo ugotovili pozitivno povezanost med določenimi gospodarskimi kazalniki Slovenije in Finske.
Ključne besede: mednarodna trgovina, globalizacija, blagovna menjava, uvoz, izvoz, Slovenija, Finska
Objavljeno v DKUM: 21.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (3,11 MB)

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali vpliv kulturnih razlik in različnih gospodarskih ureditev na družbeno odgovorno poslovanje podjetij po svetu. Glavni cilj raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri medkulturne razlike in gospodarski sistemi vplivajo na družbeno odgovornost podjetij. Rezultati analiz treh geografskih področij – Severne Amerike, Evrope in Japonske – so pokazali, da so v poslovnem svetu opazne pomembne razlike v izražanju družbene odgovornosti podjetij glede na kulturno in gospodarsko okolje. Ugotovljeno je bilo, da podjetja, ki izražajo visoko stopnjo družbene odgovornosti, lažje obvladujejo krize, kot je bila koronakriza. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je ustvarjanje dobička še vedno ena izmed prioritet podjetij, na katero ne gledajo z vidika družbene odgovornosti, temveč še vedno pretežno z gospodarskega in ekonomskega vidika. Raziskava poziva k nadaljnjim analizam in prizadevanju za povišanje stopnje družbene odgovornosti podjetij po svetu.
Ključne besede: medkulturne razlike, družbena odgovornost podjetja, trajnost, obvladovanje kriz, globalizacija.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,05 MB)