1. Globalizacija in prihodnost kadrovske funkcije v slovenskem okoljuMarjetka Lucija Prelog, 2024, magistrsko delo Opis: magistrske naloge z naslovom Globalizacija in prihodnost kadrovske funkcije v slovenskem okolju obravnava vpliv globalizacije na upravljanje človeških virov v slovenskih podjetjih. Naloga raziskuje, kako globalni trendi in tehnološki napredek oblikujejo kadrovske prakse ter kakšne izzive to predstavlja za slovenske organizacije. Namen raziskave je analizirati vpliv globalizacije na kadrovsko funkcijo, prepoznati glavne izzive pri implementaciji globalnih praks in predlagati rešitve za prilagoditev tem spremembam.
V teoretičnem delu naloga pojasnjuje ključne pojme globalizacije, njen zgodovinski razvoj in vpliv na svetovno gospodarstvo. Obravnava tudi razvoj in vlogo kadrovske funkcije v sodobnih organizacijah ter spremembe, ki jih prinašata globalizacija in tehnološki napredek. Poseben poudarek je na izzivih, kot so iskanje in zadrževanje talentov, prilagajanje multikulturnim delovnim okoljem in implementacija digitalnih orodij v kadrovske procese.
Raziskovalni del temelji na kvalitativni analizi, ki vključuje intervjuje s petimi slovenskimi kadrovskimi strokovnjaki. Namen teh intervjujev je bil pridobiti vpogled v aktualne prakse in izzive, s katerimi se soočajo slovenska podjetja. Ugotovljeno je, da globalizacija povečuje potrebe po fleksibilnih delovnih pogojih, raznolikosti v kadrih in uporabi digitalnih rešitev. Vendar pa so slovenska podjetja omejena z dostopom do naprednih kadrovskih orodij in s težavami pri prilagajanju globalnih praks lokalnim razmeram.
Zaključek naloge poudarja pomen prilagoditve globalnih trendov lokalnim specifikam ter potrebo po stalnem izobraževanju kadrovskih strokovnjakov. Med priporočili so uvedba prilagodljivih delovnih pogojev, večja vlaganja v razvoj digitalnih kompetenc zaposlenih in večja usmerjenost v strateško kadrovsko načrtovanje. Globalizacija predstavlja izziv, vendar hkrati ponuja priložnosti za razvoj bolj konkurenčnih in inovativnih kadrovskih praks v Sloveniji.
Ključne besede: globalizacija, kadrovska funkcija, tveganja, tehnološki napredek, slovenska podjetja
Objavljeno v DKUM: 20.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (1,65 MB) |
2. Pomen medkulturnih razlik in različnih gospodarskih sistemov pri družbeno odgovorni naravnanosti podjetij po svetuMonika Rožanc, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskovali vpliv kulturnih razlik in različnih gospodarskih ureditev na družbeno odgovorno poslovanje podjetij po svetu. Glavni cilj raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri medkulturne razlike in gospodarski sistemi vplivajo na družbeno odgovornost podjetij. Rezultati analiz treh geografskih področij – Severne Amerike, Evrope in Japonske – so pokazali, da so v poslovnem svetu opazne pomembne razlike v izražanju družbene odgovornosti podjetij glede na kulturno in gospodarsko okolje. Ugotovljeno je bilo, da podjetja, ki izražajo visoko stopnjo družbene odgovornosti, lažje obvladujejo krize, kot je bila koronakriza. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je ustvarjanje dobička še vedno ena izmed prioritet podjetij, na katero ne gledajo z vidika družbene odgovornosti, temveč še vedno pretežno z gospodarskega in ekonomskega vidika. Raziskava poziva k nadaljnjim analizam in prizadevanju za povišanje stopnje družbene odgovornosti podjetij po svetu.
Ključne besede: medkulturne razlike, družbena odgovornost podjetja, trajnost, obvladovanje kriz, globalizacija.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,05 MB) |
3. Grožnja deglobalizacije in nova industrijska politikaPeter Vuk, 2024, diplomsko delo Opis: Procesi gospodarskega in političnega sodelovanja po drugi svetovni vojni so spodbujali gospodarsko rast in stabilnost z zmanjšanjem trgovinskih ovir in povečanim dostopom do tujih trgov, izboljšali življenjski standard in blaginjo prebivalstva ter ob tem omogočali bolj usklajeno (so)delovanje pri reševanju globalnih izzivov. Po svetovni finančni krizi v letu 2008 se nakazuje trend, da se procesi globalizacije upočasnjujejo oziroma se pomikajo v smeri deglobalizacije. Med velikimi svetovnimi gospodarstvi oziroma gospodarskimi bloki se pojavljajo vse večje geopolitične napetosti. Ob tem se svetovna gospodarstva soočajo tudi z izzivi, kot so upadanje deleža delovnih mest v predelovalni dejavnosti, negativni vplivi podnebnih sprememb, ekonomska neenakost in vzpon nacionalizma ter populizma. Kot enega izmed možnih odgovorov na te izzive se pogosto omenja industrijsko politiko. Številne raziskave ugotavljajo, da se instrumenti industrijske politike vse pogosteje uporabljajo in da je po pandemiji koronavirusne bolezni prišlo do pomembnega preobrata v izvajanju industrijske politike, zlasti z uvedbo ameriškega Zakona o zmanjšanju inflacije ter Zakona o čipih in znanosti. Empirične študije kažejo, da industrijske politike niso vedno učinkovite. Pri tem se kot učinkoviti zelo pogosto izkažejo ukrepi, ki so namenjeni spodbujanju aktivnosti raziskav in razvoja.
Ključne besede: mednarodno gospodarstvo, industrijska politika, globalizacija, deglobalizacija, geopolitika
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,75 MB) |
4. Specifičnosti dohodkovne neenakosti v skupini izbranih evropskih državSimon Matej Podgoršek, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga z naslovom Specifičnosti dohodkovne neenakosti v skupini izbranih evropskih držav, obravnava temo dohodkovne neenakosti v obdobju od leta 2000 do leta 2019. V delu obravnavamo empirično literaturo in izvedemo zgodovinski pregled dohodkovne neenakosti, kar je prispevalo k boljšemu razumevanju tega pojava. Naloga se osredotoča na opredelitev dohodkovne neenakosti, analizo različnih kazalnikov dohodkovne neenakosti ter predstavitev dejavnikov, ki pomembno vplivajo na to neenakost, kot so globalizacija, tehnološke spremembe, prerazdelitev dohodka in demografske značilnosti prebivalstva, pri čemer se osredotočimo na udeležbo na trgu dela ter izobrazbo. Delo prav tako obravnava vpliv dohodkovne neenakosti na gospodarsko rast in razvoj. Za predstavitev dohodkovne neenakosti, v izbranih evropskih državah, smo uporabili Ginijev koeficient, kvintilno razmerje in Palma razmerje. Empirična analiza dejavnikov dohodkovne neenakosti je vključevala uporabo Ginijevega koeficienta kot odvisne spremenljivke. V nalogi smo prišli do sklepa, da kljub prizadevanju držav, da bi zmanjšale dohodkovno neenakost, ta še vedno ostaja visoka in se je skozi naše opazovano obdobje, v mnogih državah, celo povečala.
Ključne besede: Dohodkovna neenakost, Ginijev koeficient, globalizacija, gospodarska rast, ekonometrična analiza
Objavljeno v DKUM: 18.07.2024; Ogledov: 211; Prenosov: 42
Celotno besedilo (2,61 MB) |
5. |
6. |
7. Ravnanje z okoljem v potrošniški dobi - od proizvodnje do uporabnika : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAna Petrovič, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na problematiko življenja v potrošniško naravnani družbi. Velika globalna podjetja potrošnikom sledijo prek statistik in jim »vsiljujejo« različne izdelke z omejenim rokom trajanja, zato potrošniki posledično kopičijo velike količine odpadkov. Človeštvo se sooča s posledicami prekomernega odlaganja in sežiganja odpadkov, prekomernega izčrpavanja naravnih virov in izsekavanja gozdov, zastrupljanja živali, vode in zemlje z uporabo nevarnih pesticidov, pri čemer vsa ravnanja vplivajo na naše zdravje. Ekološka kriminologija proučuje in raziskuje ravnanja, ki povzročajo propadanje okolja, ga ogrožajo in kršijo okoljevarstveno zakonodajo ter ukrepe, zato ima ekološka kriminologija pomembno vlogo pri odkrivanju in preprečevanju ekološke kriminalitete. Različna podjetja ter korporacije, država in posamezniki smo vsi storilci, pa tudi žrtve ekološke kriminalitete, saj smo ljudje ogroženi neposredno prek okolja ali poleg okolja. Globalizacija v okviru mednarodnega trgovanja in razvoj tehnologije pomembno vplivata na razvoj človeštva, vendar za seboj puščata sledi gospodarskih, političnih in kulturnih interesov, ki povzročajo zastoje za pravočasno odzivanje in odkrivanje tovrstnih problemov. Posledice onesnaževanja okolja in izkoriščanja naravnih virov se kažejo na različnih področjih našega življenja. Spremeniti bo treba osnovne potrošne navade in s tem vplivati na proizvajalce, izvajalce, oblikovalce in distributerje. Zaradi tega bi bilo treba takšna podjetja na poti uvajanja okolju prijaznejših strategij v veliki meri na nacionalni in mednarodni ravni podpirati, da bi tudi njihove proizvodne in dobavne verige imele zadosten nadzor nad uporabo virov in količino proizvajanja različnih proizvodov na račun narave.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, globalizacija, proizvodnja, potrošniki, varovanje okolja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 517; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,30 MB) |
8. Nezakonite migracije v Sloveniji v zadnjem desetletju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAlmir Šiljegović, 2023, diplomsko delo Opis: Že od samih začetkov je bil človek nomad in je zaradi potrebe po preživetju spreminjal svoja bivališča. Migriral je zaradi potrebe po hrani, vodi, varnosti ali pa je preprosto rad raziskoval. Nezakonite migracije se nanašajo na gibanje ljudi preko državnih meja brez ustreznih dovoljenj ali dokumentacije, ki jih zahteva ciljna država. Tako predstavljajo zapleteno in večplastno vprašanje, ki predstavlja velike izzive in priložnosti z različnih vidikov. Z vidika nacionalne varnosti lahko nezakonite migracije predstavljajo grožnjo varnosti držav, hkrati pa ponujajo priložnosti za izboljšanje varnosti meja in mednarodnega sodelovanja. Končno je mednarodno sodelovanje bistvenega pomena za učinkovito obvladovanje nezakonitih migracij, vendar je to lahko izziv zaradi nasprotujočih si interesov in omejenih virov. Reševanje nezakonitih migracij zahteva usklajen in uravnotežen pristop, ki upošteva zapleteno medsebojno delovanje teh različnih dejavnikov. V zadnjem desetletju je na mednarodni ravni in posledično tudi v Republiki Sloveniji zaznati hitro rastoče nezakonite migracije kot varnostni izziv, s katerimi je povezano veliko število drugih oblik organiziranega kriminala.
Ključne besede: nezakonite migracije, schengenski prostor, Republika Slovenija, globalizacija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 534; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,30 MB) |
9. Razvoj mednarodne trgovine in dohodkovna neenakostManca Friškovec, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo preučevali, kako globalizacija in razvoj mednarodne trgovine vplivata na dohodkovno neenakost. Najprej smo predstavili teorije mednarodne menjave, nato analizirali značilnosti razvoja mednarodnih blagovnih in storitvenih tokov. Nadalje smo se osredotočili na dohodkovno neenakost, ki smo jo preučili na globalni ravni, na ravni izbranih razvitih držav in na ravni izbranih razvijajočih se držav. Pregled empiričnih študij razkriva, da je vpliv mednarodnih trgovinskih tokov na dohodkovno neenakost relevanten, njihovi učinki pa so heterogeni. Odprtost mednarodne trgovine spodbuja gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in višanje plač, kar privede do zmanjševanja dohodkovne neenakosti. Po drugi strani pa selitev proizvodnje v države z nižjimi stroški dela in posledična izguba delovnih mest v državah z višjimi stroški dela povzroča povečevanje dohodkovne neenakosti. Prav tako dohodkovno neenakost krepi mednarodni prenos tehnologij in znanja, kar poveča razlike v dohodkih med izobraženimi in neizobraženimi delavci. Za blaženje negativnih dohodkovnih posledic globalizacije trgovinskih tokov je zato nujno izvajanje ustreznih ekonomskih politik.
Ključne besede: mednarodna trgovina, dohodkovna neenakost, globalizacija, ekonomska politika.
Objavljeno v DKUM: 07.11.2023; Ogledov: 383; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,66 MB) |
10. Management človeških virov kot odgovor na staranje prebivalstva in globalizacijoDolores Toplak, 2023, magistrsko delo Opis: Management človeških virov je vodenje ljudi v smeri želenih ciljev. Pri tem so funkcije managementa človeških virov: upravljanje zunanjega in notranjega okolja, načrtovanje in izbira kadrov, razvoj in usposabljanje zaposlenih, nagrajevanje zaposlenih, ocenjevanje dela in rezultatov ter oblikovanje strategij. Management človeških virov se pri tem sooča z izzivom, ki je staranje prebivalstva. Staranje prebivalstva postaja globalni problem, za katerega strokovnjaki aktivno poskušajo najti rešitve. Vse pogostejši so izrazi, kot sta ravnanje s starejšimi zaposlenimi in trajnostna kariera. Za reševanje težav staranja različne države uporabljajo različne pristope, kot sta obvezna skrb za starejše in razvoj novih politik. Drug dejavnik, ki aktivno oblikuje poslovne prakse managementa človeških virov, je globalizacija. Ta pomeni odprtost idej in trgov. Glavne prednosti globalizacije so zmanjšanje občutka izoliranosti revnih držav, širjenje informacijske družbe in izboljšanje dostopa do informacij, povečanje hitrosti komercialnega, finančnega in tehnološkega poslovanja, kar je lahko dejavnik pri vključevanju ljudi v svetovno skupnost ter učinkovitost celotne gospodarske dejavnosti na planetarni ravni. Po drugi strani ji pripisujejo tudi kar nekaj negativnih značilnosti. Te so: primanjkljaj občutka varnosti, revščina, osebna negotovost, migracije, ki se spreminjajo v globalno grožnjo, ter demografski primanjkljaj. Podjetja zato vse pogosteje vpeljujejo nove delovne prakse, kot so timi za reševanje problemov, izboljšana komunikacija z delavci, varnost zaposlitve, prožnost pri dodeljevanju delovnih mest, usposabljanje delavcev za več delovnih mest in večje odvisnosti od stimulativnega plačila.
Zaznavo omenjenih pojmov ter njihove vplive smo raziskali v podjetju X. Ugotovili smo, da več kot polovica zaposlenih ocenjuje, da staranje prinaša dodatne izkušnje in znanje. Prav tako smo ugotovili, da več kot četrtina zaposlenih zaznava vplive globalizacije in jih opredeljuje kot pozitivne. Ugotovili smo, da starost zaposlenih ne vpliva na oceno vpliva staranja prebivalstva na področjih, kot so težave v komunikaciji, pozitivna raznolikost delovnih skupin, odsotnost na delovnem mestu, nastanek novih zanimivih oblik ali praks dela, stres, raznolik opis delovnih mest, karierne možnosti in obremenitev delovnega procesa, ter pomeni dodatno delo. Nazadnje smo ugotovili, da velikost naselja, v katerem zaposleni živijo, ne vpliva na zaznavo vpliva globalizacije. Zaposleni podobno ocenjujejo vplive globalizacije, kot so opis delovnih nalog, poslovne prakse podjetja, politika podjetja, učinkovitost pri delu, zanesljivost in uspešnost pri delu. Predlog za izboljšanje na podlagi raziskave v podjetju X se nanaša na uvedbo medgeneracijskega sodelovanja ter celotnega modela ravnanja s starejšimi zaposlenimi. S tem bi pospešili prenos znanja ter posledično izboljšali percepcijo starosti. Na področju globalizacije je predlog izboljšanja dodatno izobraževanje, ki bi potekalo v okviru delavnic ali s pomočjo zunanjih predavateljev.
Ključne besede: management človeških virov, staranje prebivalstva, globalizacija
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 426; Prenosov: 116
Celotno besedilo (1,52 MB) |
