| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 204
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Delovanje in prilagajanje organizacij v izrednih razmerah
Andrej Bernard Marinček, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali z delovanjem in prilagajanjem organizacij v izrednih razmerah. Kot primer smo preučevali delovanje različnih organizacij v različnih sektorjih med izrednimi razmerami COVID-19. To smo si izbrali zato, ker so izredne razmere COVID-19 zajele celotno svetovno gospodarstvo in je tu na voljo ogromno podatkov in informacij. Področje smo raziskovali z uporabo literature iz najrazličnejših virov, ki so javno dostopni. Glavni cilj dela je odkriti dobre prakse delovanja organizacij v izrednih razmerah. Najboljše izmed teh smo dokumentirali in podrobneje opisali. Glavni namen tega je, da dobre prakse ostanejo dokumentirane in tako lahko koristijo organizacijam v prihodnjih izrednih razmerah. Taka dokumentacija je izjemnega pomena, saj se dobre prakse delovanja v izrednih razmerah pogosto pozabijo, kadar izredne razmere niso prisotne. To je bil tudi glavni razlog za tako veliko škodo med izrednimi razmerami COVID-19, saj večina organizacij na take razmere ni bila pripravljena, čeprav bi morala biti. Za spopadanje s prihodnjimi izrednimi razmerami bo pripravljenost organizacij zelo pomembna, saj se bo na ta način mogoče izogniti večjemu delu škode, ki jo povzročijo takšne in drugačne izredne razmere. Naše upanje je, da bi bila lahko dela, kot je to, v prihodnje neke vrste navodilo za delovanje in prilagajanje organizacij v izrednih razmerah.
Ključne besede: Epidemija, COVID-19, ekonomija, globalizacija, organizacije
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 99; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

2.
Vpliv globalizacije in digitalizacije na management človeških virov
Mihaela Kiselak, 2022, magistrsko delo

Opis: Za uspešnim podjetjem stoji sistem upravljanja s človeškimi viri, ki jim omogoča razvoj, izobraževanje in to v smislu inovativnosti, ustvarjalnosti, motiviranosti. Priznavanje človeških virov kot najpomembnejše premoženje organizacije pomeni ustrezno ravnanje z njimi. To je navsezadnje ključ do uspeha. Tudi ko gre za konkurenčne prednosti podjetja, mnogi avtorji priznavajo, da imajo pri tem ključno vlogo kakovostni človeški viri. Treba je razumeti, da veliko novosti, novih situacij, ki motijo našo stabilnost, ne bodo minile. Prihajale bodo vedno nove, drugačne. Izzivi bodo težji. Druga polovica 20. stoletja je na gospodarskem in drugih področjih prinesla popolnoma neslutene spremembe in izzive, ki so močno spremenile ustroj in delovanje celotnega sveta. Priča smo bili razvoju na številnih področjih, pri katerih še posebej izstopa informacijsko komunikacijska tehnologija in seveda razvoj interneta. Zaradi vseh teh sprememb lahko danes upravičeno rečemo, da imamo svet na dlani. Ob boku globalnega razvoja pa predvsem v zadnjem desetletju intenzivno poteka še en izjemno pomemben proces, ki močno vpliva na naše bivanje in delovanje – digitalizacija. Digitalizacija je omogočila, da so informacije začele potovati s svetlobno hitrostjo. S tem je začela ustvarjati hitre in nenehne družbene premike, ki se jim moramo ustrezno prilagoditi, če želimo, da bo naše podjetje v prihodnosti še obstalo na trgu. To prinaša številne izzive predvsem že uveljavljenim tradicionalnim srednjim in večjim podjetjem. A na drugi strani digitalizacija in globalizacija odpirata tudi ogromno priložnosti. Zdaj so se vse hitreje začele razvijati tudi digitalne tehnologije, ki močno vplivajo na celotno svetovno gospodarstvo in družbo. Digitalna revolucija spreminja ustroj tega sveta in pred tem si ne smemo več zatiskati oči. V tem trenutku lahko zagotovo rečemo, da je zdaj digitalizacija tista, ki poganja globalizirani svet. Z njo pa se moramo intenzivno in sistematično ukvarjati, saj lahko le na tak način tako pomemben proces obrnejo podjetja sebi v prid. Misel usmeritve razmišljanja dane naloge je v tem, da v vsej tehnologiji, razvoju, internacionalizaciji navkljub, ne smemo pozabiti na najpomembnejše – človek je vrednota in ne potrošni material.
Ključne besede: človeški viri, globalizacija, digitalizacija, ekonomska globalizacija, tehnološka revolucija.
Objavljeno v DKUM: 11.04.2022; Ogledov: 153; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

3.
Vpliv globalizacije na porast ponaredkov v svetovni trgovini
David Dubrovski, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi proučujemo značilnosti in posebnosti ponaredkov v mednarodni trgovini, ki inovativnim proizvajalcem in členom v distribucijski verigi ter državam povzročajo znatno škodo, vplivajo pa lahko tudi na zdravje in zadovoljstvo potrošnikov. V nalogi z več zornih kotov proučujemo gibanje obsega ponaredkov v mednarodnem trgovanju, da bi ugotovili, ali dejansko njihov obseg narašča ali pa morda upada, glede na to, da v posameznih državah ali regijah potekajo številne aktivnosti za preprečevanje trgovine s ponaredki in ozaveščanje potrošnika o problemih, ki jih povzroča trgovina s ponaredki, ki smo ji lahko priča v sodobnem času. Čeprav gre za aktualno tematiko, je mogoče ugotoviti, da je trgovina s ponaredki iz različnih vzrokov težko merljiva in dokazljiva, vendar predstavlja pomembno sestavino globalnega trgovanja. Sklepno spoznanje iz raziskave je, da kljub makroekonomskim ukrepom in ukrepom v sferi potrošnika trgovina s ponaredki še vedno narašča, na kar poleg drugega vpliva tudi napredek v informacijsko-komunikacijski tehnologiji in logistiki, s čimer se protekcionistični ukrepi in akcije ozaveščanja potrošnikov izkažejo kot nezadostno učinkovite, zastarele, presplošno zastavljene in nepodprte s strani članov distribucijske verige. Opazimo, da je obravnavana tematika večplastna, zato zahteva vzajemno sodelovanje več družbeno-ekonomskih sfer za realizacijo prizivnih učinkov v globalni ekonomiji.
Ključne besede: Ponaredek, globalizacija, svetovna trgovina, intelektualna lastnina, zaščitni ukrepi.
Objavljeno v DKUM: 02.03.2022; Ogledov: 123; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

4.
Mednarodno gospodarsko okolje in avtomobilska industrija
Luka Žerjav, 2021, diplomsko delo

Opis: Avtomobilska industrija predstavlja eno izmed ključnih gonilnih sil gospodarskega napredka in razvoja. Prav zaradi tega jo pojmujemo kot eno najpomembnejših industrij na svetu. Za izdelavo motornega vozila je potrebno preko 20.000 različnih komponent, ogromno znanja, ob tem pa so potrebne enormne investicije v raziskave in razvoj. Seveda pa je za uspešno delovanje avtomobilske panoge potrebno odlično sodelovanje med proizvajalci motornih vozil in njihovimi dobavitelji. V zadnjem času pa je znotraj avtomobilske industrije prihajalo in še vedno prihaja do določenih sprememb. S tem mislimo na proces razvoja globalizacije, ki je dodobra spremenil avtomobilsko industrijo, vzpon trajne mobilnosti, ki jo vodi elektrifikacija vozil, vsesplošna digitalizacija in poskusi zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Na panogo pa je v zadnjem obdobju močno vplivala pandemija covid-19. Vpliv pandemije se je v že tako ohlajeni avtomobilski industriji poznal tako v proizvodnji motornih vozil, kakor tudi v njihovi prodaji. Pandemija pa ni vplivala le na največje proizvajalce motornih vozil, ampak tudi na mnoge manjše dobavitelje, ki prihajajo tudi iz Slovenije.
Ključne besede: avtomobilska industrija, globalizacija, elektrifikacija, digitalizacija, VAR d.o.o.
Objavljeno v DKUM: 05.11.2021; Ogledov: 319; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

5.
Internacionalizacija kot strategija rasti - študija primera podjetja v enološki dejavnosti
Lucija Mukenauer, 2021, magistrsko delo

Opis: Slovenska podjetja so velikokrat primorana poseči na tuje trge, saj prodaja na domačem trgu ne omogoča pokriti proizvodno količino in povečati prihodke. Podjetje Puklavec Family Wines d.o.o. se srečuje ravno s tem problemom oz. priložnostjo. Sedaj je prisotno že več kot na dvajsetih trgih po svetu. Na vinsko potencialnem avstralskem trgu še do tedaj ni prisotno. Skozi magistrsko nalogo smo predstavili: motive, omejitve in tveganja internacionalizacije, način izbora trgov, strategije vstopa na mednarodne trge, proces internacionalizacije, modele in teorije internacionalizacije ter internacionalizacijo malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji. Ko se podjetje odloča internacionalizirati je pomembno prav tako vedeti po kakšni strategiji rasti raste in analizirati poslovno okolje. Poslovno okolje smo analizirali s pomočjo treh modelov. To so: Porterjev model, PEST analiza in SWOT analiza. V praktičnem delu naloge smo opisali samo podjetje Puklavec Family WInes d.o.o. ter izvedli konkurenčno, tržno in finančno analizo. Predstavili smo tudi sedanjo strategijo rasti podjetja – diverzifikacijo. Naredili smo preliminarni izbor produktov za novi trg in sicer smo za primerno linijo izdelkov izbrali izdelke višje kakovosti, ki vsebujejo vina svetovno znanih vinskih sort, tj. blagovna znamka Estate Selection. Na podlagi notranje in zunanje analize smo ugotovili, da za podjetje trenutno ne priporočamo vstopa na avstralski trg, saj med Slovenijo in Avstralijo še ni sklenjenega prosto-trgovinskega sporazuma. Zaradi tega so vstopne ovire – carine itd. previsoke. Ko bo ta ovira rešena, bo Avstralija zelo primeren trg za mednarodno sodelovanje, saj so Avstralci veliki pivci in dobri poznavalci vin. Najbolj primeren način vstopa bi v začetku poslovanja bil posredni izvoz z distributerjem, saj velja za vstopno obliko z nižjimi stroški kot ga predstavljajo investicijske oblike vstopa. Prav tako, na začetku, ko še podjetje ne pozna trga, vso odgovornost in stike s trgom prevzame distributersko podjetje, ki se je že morda srečalo s tem trgom. Podjetje Puklavec Family Wines je prepoznavno in vodilno na slovenskem trgu. Njihove znamke beležijo prepoznavnost tudi na tujih trgih. Produkti podjetja so visoke kakovosti. To lahko pojasnimo z dosegom velikega števila mednarodnih nagrad na ocenjevanjih vin. Tudi na najbolj priznanem in prestižnem vinskem ocenjevanju v Londonu so prejeli število nagrad.
Ključne besede: Puklavec Family Wines, internacionalizacija, izbor trgov, motivi internacionalizacije, omejitve in tveganja internacionalizacije, globalizacija, internacionalizacija malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji, teorija rasti, analiza poslovnega okolja, Porterjev model, PEST analiza, SWOT analiza, KANVAS, strategije rasti, preliminarni izbor produktov, notranja analiza, zunanja analiza, oblike vstopa na mednarodni trg.
Objavljeno v DKUM: 31.08.2021; Ogledov: 314; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

6.
GLOBALIZACIJA, ŠKODLJIVA DAVČNA KONKURENCA IN GLOBALNA FINANČNA KRIZA
Mina Pernat, 2015, magistrsko delo

Opis: Globalizacija in prosti pretok kapitala spodbujata davčno konkurenco med državami. Večina ekonomistov podpira globalizacijo. Za države pa je težje ohranjati visoke davčne stopnje, če želijo ostati konkurenčne. S tem, ko postajata kapital in delovna sila bolj mobilna, se mednarodna davčna konkurenca povečuje. Številne države so se odzvale na globalizacijo z znižanjem davkov za privabljanje tujih naložb in spodbujanje rasti. Davčna stopnja davka od dohodka pravnih oseb se je od leta 1995 do leta 2012 zniževala, kar je lahko posledica davčne konkurence. Zniževanje davkov in druge davčne ugodnosti privabljajo tuje investitorje, istočasno pa znižujejo javnofinančne prihodke. Davčna konkurenca ima kakor vsaka oblika konkurence tako pozitivne kot negativne učinke. Negativni učinki se kažejo v izkrivljanju pretoka kapitala, pozitivni učinki pa v gospodarski rasti. Zaradi negativnih učinkov škodljive davčne konkurence sta se OECD in EU usmerili k vzpostavljanju iniciativ omejevanja škodljive davčne konkurence.
Ključne besede: davčna konkurenca, škodljiva davčna konkurenca, globalizacija, davek od dohodka pravnih oseb, finančna kriza
Objavljeno v DKUM: 18.03.2021; Ogledov: 271; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

7.
Uporaba mehke moči v mednarodnih odnosih - analiza primera Čila in Irana : magistrsko delo
Maja Nikolovska, 2020, magistrsko delo

Opis: Danes se večina držav ne glede na svojo velikost, moč, vpliv in ostale atribute zaveda, da izolacija, prisilna ali prostovoljna, ni niti vrlina niti prednost. Skupno delovanje in sodelovanje sta postala oznaki nove dobe. Jedrsko orožje in razprava o neširjenju orožja ostajata še naprej med najpomembnejšimi vprašanji v mednarodnih odnosih. Za nas bo pomembno predstaviti Celostni načrt o skupnih ukrepih oziroma Iransko jedrsko pogodbo in predložiti potencialne rešitve trenutno zelo napetega in negativnega odnosa med Iranom in ZDA. Ob pregledu iranske zgodovine in najpomembnejših dogodkov pred Islamsko revolucijo leta 1979 in po njej se bomo potrudili pojasniti naravo odnosa med tema dvema državama in njegovo precej hitro spreminjajočo se smer – od zelo prijateljskega in naklonjenega k zahodnemu vplivu do skrajno neprijateljskega odnosa in politike nezaupanja Zahodu ter preprečevanja njegovega vmešavanja, ne samo v Iranu, temveč na celotnem območju. Iransko-iraška vojna in vprašanje o izraelskem jedrskem orožju nam bosta dala širšo sliko o odnosih med močnimi državami na Bližnjem vzhodu ter jasnejšo predstavo o tem, od kod izvira nezaupanje Irana do zunanjega vpliva. Na primeru Čila bomo videli popolnoma drug rezultat uporabe mehke moči. Začeli bomo z Monroejevo doktrino, s pomočjo katere bomo poiskali korenine ameriške zunanje politike do vseh držav, še posebej do držav Latinske Amerike. Teorija neoliberalizma nam bo pomagala razjasniti razvoj politike v Čilu in nam služila za razlago ključnih dogodkov v času vojaškega režima. Razlaga čilske zgodovine bo pojasnila tudi vprašanje zakaj je bil Čile 'lažji' cilj za ameriško zunanjo politiko v primerjavi z Iranom, kjer vidimo popolnoma drugačen način poskusa vpeljevanja mehke moči.
Ključne besede: magistrska dela, globalizacija, jedrsko orožje, mehka moč, neoliberalizem, mednarodni odnosi
Objavljeno v DKUM: 18.01.2021; Ogledov: 410; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

8.
Razmerje med ekonomsko močjo in političnim vplivom globalnih korporacij
Gašper Krklec, 2020, diplomsko delo

Opis: Velike korporacije imajo pri doseganju zadanih ciljev ne le ekonomske, konkurenčne prednosti, ki izhajajo iz ekonomij obsega, monopolnih položajev, globalnih omrežij in lastništva nad redkimi viri, ampak tudi prednosti iz naslova državnih subvencij, večje verjetnosti davčnih in regulativnih olajšav in verjetnosti prejema državnih pogodb. Ugotavljamo, da se tržna koncentracija v zadnjih dveh desetletjih tendenčno povečuje v večini gospodarskih sektorjev, kar ima neposredni vpliv na podjetniško dinamiko, tržno moč največjih globalnih korporacij in povečano dohodkovno neenakost. Ekonomska moč, ki jo generirajo največje korporacije, ima neposredni vpliv tudi na obseg političnih aktivnosti znotraj korporacij, s katerimi si korporativni velikani dodatno podredijo poslovno okolje, v katerem operirajo. Tako se po Zingalesu (2017) sklene začaran krog, v katerem se denar uporablja za pridobivanje politične moči, politična moč pa za povratno množenje ekonomske moči. Zaradi vedno večjega vpliva, ki ga imajo globalne korporacije na mednarodni ravni in v sami spletni sferi, je ohranjanje odprtega, konkurenčnega okolja ključno.
Ključne besede: globalizacija, korporacije, lobiranje, tržna koncentracija, tehnologija
Objavljeno v DKUM: 02.12.2020; Ogledov: 307; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (937,99 KB)

9.
Vloga multinacionalk v globalnem prostoru
Timotej Kreitner, 2020, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu obravnavam vlogo multinacionalnih podjetij (v nadaljevanju MNP) v globalnem prostoru. Proces globalizacije je skupaj s tehnološkim, informacijskim in komunikacijskim napredkom ustvaril globalni ekonomski trg, na katerem ključno vlogo odigrajo MNP. S svojo prisotnostjo vplivajo na tuja in domača gospodarstva držav po svetu. Kot indikator vloge MNP v globalnem prostoru in na države gostiteljice sem izbral vhodne tuje neposredne investicije (v nadaljevanju TNI), saj nam nudijo vsaj delni vpogled v delovanje MNP v državah gostiteljicah. Cilj diplomskega dela je bil primerjati vpliv vhodnih TNI na odstotek BDP-ja izbranih držav gostiteljic (Združeno kraljestvo, ZDA, Japonska). MNP so s pomočjo vhodnih TNI med leti 2005 in 2019 Združenemu kraljestvu prispevala 3,51-odstotno povprečno letno rast BDP-ja, v ZDA 1,57 % BDP-ja, na Japonskem pa 0,16 % BDP-ja. Vhodne TNI najbolj pomembno prispevajo k povprečni rasti odstotka BDP-ja na leto v Združenem kraljestvu, sledi ZDA in nato Japonska.
Ključne besede: globalizacija, svetovna trgovina, multinacionalna podjetja, vstop na tuje trge, tuje neposredne investicije
Objavljeno v DKUM: 24.11.2020; Ogledov: 380; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (690,39 KB)

10.
Specifičnosti inflacijskih gibanj v evroobmočju
Mihael Kodrič, 2020, diplomsko delo

Opis: Cenovna stabilnost je ena od ključnih sestavin gospodarske prosperitete. V evroobmočju je Evropska centralna banka tista, ki mora v obsegu svojega mandata srednjeročno ohranjati cenovno stabilnost blizu, ampak pod 2 %. V delu diplomskega projekta smo z analiziranjem obdobja od leta 1999 do leta 2019 našli glavne dejavnike dinamike inflacije v evroobmočju. Obdobje od leta 2012 do 2016 so zaznamovale izredno nizke inflacijske stopnje. Ugotovili smo, da je bilo v tem obdobju več dezinflacijskih dejavnikov, kot so padanje cen nafte, nizka pričakovanja o prihodnji inflaciji, manjše agregatno povpraševanje, padec cen blaga in storitev, uvoznih cen in cen industrijskih proizvajalcev ter nižja produktivnost. Na podlagi študija literature o učinku uvoza iz Kitajske smo ugotovili, da ima cenejši uvoz vpliv na nižanje stopnje inflacije. V evroobmočju je prav tako prisotno sorazmerno sinhronizirano gibanje inflacije z državami OECD.
Ključne besede: inflacija, evroobmočje, plače, globalizacija
Objavljeno v DKUM: 24.11.2020; Ogledov: 330; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (676,56 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici