| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KULTURNA VZGOJA V VRTCIH OBČIN KRŠKO, BREŽICE, SEVNICA
Anita Planinc, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Kulturna vzgoja v vrtcih občin Brežice, Krško, Sevnica smo želeli proučiti pojem kulturne vzgoje, koliko so dejavnosti le-te zastopane v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica ter koliko se vrtci ene občine razlikujejo od vrtcev drugih dveh občin. V poglavju Obravnava teme smo najprej predstavili občine Krško, Brežice, Sevnica ter vrtce in kulturne ustanove, delujoče v njih. Opredelili smo pojem kulturno-umetnostne vzgoje in njene cilje. Našteli in podrobno smo opisali področja kulture: bralno kulturo, filmsko, glasbeno in gledališko umetnost, intermedijske umetnosti, kulturno dediščino ter likovno in plesno umetnost. Poleg opredelitve vsakega področja smo opisali primere in uporabo posameznega področja v vzgojno-izobraževalnem procesu. V opisu vsakega področja smo tudi napisali primere povezovanja oz. sodelovanja s kulturnimi ustanovami po Sloveniji, posebej pa smo še napisali primere dejavnosti, ki so se izvajale v kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica. Ob koncu proučevanja kulturne vzgoje smo strnili naše rezultate ter tako ugotovili, da se v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica izvajajo dejavnosti z vseh področij kulturne vzgoje. Le-te so izvajane enakovredno, razen dejavnosti filmske umetnosti, intermedijskih umetnosti ter kulturne dediščine, katere nekateri vrtci ne izvajajo oz. zelo malo. Pri našem proučevanju kulturne vzgoje smo uporabljali deskriptivno in komparativno metodo teoretičnega pedagoškega raziskovanja. Sklicevali smo se na primarne in sekundarne vire.
Ključne besede: kulturna vzgoja v vrtcu, področja kulture, bralna kultura, filmska umetnost, glasbena umetnost, intermedijske umetnosti, gledališka umetnost, likovna umetnost, plesna umetnost
Objavljeno: 05.02.2021; Ogledov: 97; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (825,93 KB)

2.
DELOVANJE DRUŠTVA USTVARJALNIH LJUDI VIZAVIJ V SODELOVANJU Z ZPM MARIBOR
Petra Lopert, 2014, diplomsko delo

Opis: Teoretični del sestavljata predstavitvena dela Društva ustvarjalnih ljudi Vizavij in Zveze prijateljev mladine Maribor, ki beležita letos že tretje leto uspešnega sodelovanja. ZPM Mb z vključevanjem mladega društva DUL Vizavij v različne programe, prireditve in projekte omogoča, da otrokom in mladostnikom na sproščen način podajamo nova znanja, spodbujamo ustvarjalnost in domišljijo. Izpostavili smo različne teorije ustvarjalnosti in njene dejavnike. Ukvarjali smo se tudi z gledališčem, lutkovnim gledališčem, gledališkimi igrami in predstavili elemente gledališko-pedagoške prakse. Praktični del zajema pripravo, izpeljavo in analizo dveh avtorskih predstav Društva ustvarjalnih ljudi Vizavij. V drugem delu je opisano uvajanje gledališke vzgoje v starostno mešano skupino. Preko gledaliških iger smo otrokom želeli približati gledališče. Naš cilj je, da otroci aktivno ustvarjajo v sproščenem vzdušju, saj jim tako omogočamo možnosti izražanja z druge perspektive.
Ključne besede: ustvarjalnost, gledališče, gledališka umetnost, dramska igra, lutka.
Objavljeno: 03.06.2014; Ogledov: 712; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

3.
PLESNA DRAMATIZACIJA KOT OBOGATITVENA DEJAVNOST - ŠTUDIJA PRIMERA
Rebeka Blazinšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Plesna dramatizacija kot obogatitvena dejavnost — študija primera je bilo sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen oziroma cilji teoretičnega diplomskega dela so bili: opredeliti gledališko-plesno umetnost, vlogo plesalca in igralca v gledaliških stvaritvah in pravljico kot književno delo. V empiričnem delu diplomske naloge je bil namen spremljati potek vzgojnega dela s poudarkom na plesni vzgoji v okviru izvedbe plesne dramatizacije zgodbe Žabec je junak, avtorja Maxa Velthuijsa. V raziskavo je bilo vključenih 24 otrok starih od 5 do 6 let iz vrtca Otona Župančiča Maribor, OE Mehurčki. V zastavljenih hipotezah smo predvidevali, da bo sodelovanje med različnimi udeleženci v obogatitveni dejavnosti plesne vzgoje uspešno v smislu doseganja zastavljenih ciljev. S pomočjo študije primera so bili raziskani določeni vidiki obnašanja in izkušnje posameznika ter celotne skupine v okviru priprav na plesno dramatizacijo. Rezultati udeležencev so na osnovi zastavljenih ciljev pokazali pozitivne rezultate, saj so bili le-ti v celoti doseženi. Prav tako je bilo sodelovanje med različnimi udeleženci v obogatitveni dejavnosti plesne vzgoje uspešno v smislu doseganja zastavljenih ciljev. Otroci iz raziskovane skupine so plesno dramatizacijo usvojili do te mere, da so jo lahko prikazali občinstvu izven lastne skupine.
Ključne besede: gledališka in plesna umetnost, študija primera, pravljica Žabec je junak, Max Velthuijs, plesna dramatizacija, obogatitvena dejavnost, analiza vzgojnega dela.
Objavljeno: 17.05.2010; Ogledov: 3123; Prenosov: 493
.pdf Celotno besedilo (591,68 KB)

4.
IGRAJMO SE GLEDALIŠČE V VRTCU
Maja Stopar, 2010, diplomsko delo

Opis: Na podlagi strokovne literature so v teoretičnem delu diplomske naloge opredeljene vsebine o otroški, gledališki igri z njeno usmeritvijo na lutkovno in dramsko igro ter njeni vpetosti v ostala vzgojno-izobraževalna področja po Kurikulu za vrtce. Ta del kot celota nudi vpogled tako v neusmerjeno, spontano otroško igro kot tudi nekoliko kompleksnejšo otroško igro gledališča, ki zastopa področje gledališke umetnosti in se uresničuje s sodelovalno naravnanostjo vseh otrok ob ustreznem pedagoškem vodenju. S praktičnim delom sem želela otroke z določeno umetniško zaposlitvijo pripeljati do spoznavanja posameznih umetniških elementov, njihovega logičnega povezovanja v otroški miselni koncept in do igre gledališča. Šlo je za pridobivanje popolnoma vzgojne izkušnje vsakega otroka pri igranju in doživljanju zgodbe, ki je bila »rdeča nit« našega projektnega dela. V tem delu sem nazorno predstavila načrtovanje, ki obsega deset priprav, pa tudi izvedbo projektne naloge, ki je razvidna z opisi evalvacij ob koncu omenjenih priprav in z dodanim slikovnim gradivom. Projektno nalogo sem izpeljala v dveh oddelkih, in sicer 2- do 5-letnih otrok Vrtca Trebnje. Celotna projektna naloga je izvirala iz literarne predloge Mali medo. V eni skupini je bila uresničena z dramsko igro, v drugi skupini pa z lutkovno igro; časovno je obsegala obdobje dveh tednov. Namen celovitosti projektne naloge je bil dosežen. Otroci so lahkotno »vsrkali« vsebino zgodbe, ki je bila predstavljena z uporabo lutk, te pa so absolutno požele veliko zanimanja. V postopku nastajanja gledališča in njegovem igranju so se sproščeno praktično udejstvovali, pri tem pa na igriv način odkrivali svoje sposobnosti ter razvijali sebe, svojo izraznost in vsebine poglobljeno doživljali.
Ključne besede: predšolska vzgoja, otrok, otroška igra, gledališka umetnost, lutkovna igra, dramska igra, lutka, projekt, medpodročne povezave
Objavljeno: 17.05.2010; Ogledov: 7752; Prenosov: 1346
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici