1. Spor majhne vrednosti s spremembami po noveli ZPP-E in analizo sodne prakseMihela Predikaka, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava področje civilnega prava, natančneje postopek v sporih majhne vrednosti, ki ga Zakon o pravdnem postopku uvršča med posebne postopke. Postopek v sporih majhne vrednosti je zasnovan tako, da sta zaradi nizke vrednosti spornega predmeta v ospredje postavljeni načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka. Da ne bi prišlo do situacije, ko bi stroški postopka bili višji od vrednosti spornega predmeta, je zakonodajalec v postopkih v sporih majhne vrednosti oblikoval posebna pravila, ki odstopajo od pravil rednega pravdnega postopka in zreduciral nekatere faze rednega pravdnega postopka. Ker postopek v sporih majhne vrednosti temelji na načelu pisnosti, komunikacija med strankami poteka na podlagi pisnih vlog, v katerih stranke navajajo vsa dejstva in predlagajo dokaze. Zakon o pravdnem postopku pod določenimi pogoji dopušča možnost izdaje sodne odločbe brez izvedbe glavne obravnave. Vendar pa mora sodišče v skladu z najnovejšo ureditvijo uvedeno z novelo ZPP-E vedno razpisati glavno obravnavo, če tako zahteva katera od strank. Novela ZPP-E je na novo uredila tudi institut obrazložitve sodbe in s tem ni samo pospešila postopka, ampak tudi razbremenila sodnike.
V magistrskem delu sem analizirala zakonsko ureditev v postopku v sporih majhne vrednosti ter z analizo sodne prakse ugotovila, kje v praksi nastajajo težave. Prav tako sem predstavila novosti, ki jih je uvedla novela ZPP-E na področju spora majhne vrednosti in podala razloge za spremembe. Postopek v sporu majhne vrednosti sem tudi primerjala s tujo pravno ureditvijo in analizirala morebitne podobnosti ali razlike. Ključne besede: Spor majhne vrednosti, postopek v sporih majhne vrednosti, novela ZPP-E, glavna obravnava, obrazložitev sodbe v sporih majhne vrednosti. Objavljeno v DKUM: 23.02.2018; Ogledov: 2529; Prenosov: 481
Celotno besedilo (979,01 KB) |
2. Glavna obravnava - načelo javnosti in koncentracijeAnita Sever, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava eno izmed najpomembnejših faz civilnega pravdnega postopka, glavno obravnavo in dve temeljni načeli, ki prideta na glavni obravnavi še posebej do izraza. To sta načelo javnosti in načelo koncentracije postopka. Vsako izmed obeh načel je v diplomski nalogi podrobno analizirano, in predstavljeno tudi skozi aktualno novelo ZPP-E. S pomočjo strokovne literature, sodne prakse, zakonov in tudi nekaterih, za to temo pomembnih internetnih virov, pa je razložen tudi sam pomen glavne obravnave skozi spremembe, ki jih je prinesla že prej omenjena novela. V povezavi z načelom javnosti so opisani primeri, v katerih pride do izključitve le te. Veliko pozornosti pa sem namenila predvsem novelirani ureditvi nekaterih institutov, ki so posredno povezani s tem načelom. Drugo posebno načelo pravdnega postopka, ki ga zajema ta diplomska naloga, pa je načelo koncentracije postopka. V diplomski nalogi sem predstavila sam razvoj tega načela skozi različne novele Zakona o pravdnem postopku. Poudarek pa je na trenutno aktualni ureditvi načela po noveli ZPP-E. Na kratko sem omenila tudi pomen omenjenega načela v posebnih postopkih in opisala posledice kršitve načela. Ključne besede: civilni pravdni postopek, glavna obravnava, novela ZPP-E, načelo javnosti, poslovna skrivnost, tajni podatki, načelo koncentracije, program vodenja, pripravljalni narok Objavljeno v DKUM: 22.09.2017; Ogledov: 2390; Prenosov: 367
Celotno besedilo (319,27 KB) |
3. Razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporihIris Zgaga, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem se podrobneje seznanila ter raziskala razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih. V prvem delu diplomskega dela sem se osredotočila na redni pravdni postopek, kjer sem opredelila zgolj splošne značilnosti. Pravdni postopek je sestavljen iz vrste procesnih dejanj procesnih subjektov, ki imajo za končni cilj odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka ter kasnejšo izdajo sodne odločbe. V naslednjem poglavju so prikazane značilnosti postopka v gospodarskih sporih, kot so splošna pravila in načela posebnih postopkov pravdnega postopka, kamor sodi tudi postopek v gospodarskih sporih. Kasneje je obravnavan pojem gospodarskega spora, ki ga opredeljujejo subjektivna in objektivna merila oziroma kombinacija enih ali drugih. Delo vsebuje tudi pojem gospodarskih sporov majhne vrednosti, kjer predmet tožbenega zahtevka ne presega 4000 EUR. Težišče diplomskega dela je v razmejitvi med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih. Razmejitev je posledica funkcionalne delitve dela znotraj sodišč in je nadvse pomembna, saj lahko napačno vodenje postopka povzroči nedovoljeno pravdno sredstvo, ki ga stranka v postopku ne more uveljavljati. Napačna uporaba pravil postopka sicer ni usodna, temveč pomeni zgolj relativno kršitev določb pravdnega postopka. Postopek v gospodarskih sporih se od rednega pravdnega postopka razlikuje v pristojnosti in sestavi sodišča. V postopku v gospodarskih sporih odloča sodnik posameznik na okrožnem sodišču. Razmejitev se prav tako kaže pri glavni obravnavi ter pripravi nanjo, v poravnavi, objektivni kumulaciji, sankcijah izostanka iz narokov, izrednih pravnih sredstvih in v pogostejšem alternativnem reševanju sporov v gospodarskih sporih.
Vzporedno sem poudarila pomembne podobnosti oziroma razlike v ureditvi gospodarskih sporov Nemčije in Hrvaške. Ključne besede: pravdni postopek, civilna zadeva, gospodarski spor, razmejitev, gospodarski spor majhne vrednosti, gospodarski posli in gospodarske pogodbe, pristojnost in sestava sodišča, glavna obravnava, poskus poravnave, procesni roki, izredna pravna sredstva, revizija, objektivna kumulacija, alternativno reševanje sporov Objavljeno v DKUM: 16.08.2017; Ogledov: 5787; Prenosov: 361
Celotno besedilo (927,84 KB) |
4. ZASLIŠANJE OSUMLJENCA V PREDKAZENSKEM IN KAZENSKEM POSTOPKUGregor Rabuza, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je podrobna predstavitev zaslišanja osumljenca v predkazenskem in kazenskem postopku, tako s pravnega kot postopkovnega vidika. V prvi fazi, ko je osumljenec zaslišan s strani policije, so v diplomskem delu predstavljene pravice osumljenega, povezane z zaslišanjem, dovoljene in prepovedane tehnike zasliševanja, zakonska ureditev ter praktični potek zaslišanja in dokazna vrednost osumljenčeve izjave za nadaljnji kazenski postopek. V drugem delu je predstavljena predvsem normativna ureditev zaslišanja obdolženca pri preiskovalnem sodniku in zaslišanje obtoženca na glavni obravnavi. Na koncu diplomsko delo govori o priznanju krivde v posameznih fazah kazenskega postopka in o njegovi dokazni vrednosti. Ključne besede: zaslišanje, predkazenski in kazenski postopek, osumljenec, obdolženec, obtoženec, pravice osumljenca, policija, preiskava, glavna obravnava, priznanje krivde. Objavljeno v DKUM: 22.07.2016; Ogledov: 4315; Prenosov: 854
Celotno besedilo (346,19 KB) |