| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Kontrola utopnega orodja v podjetju Marovt d.o.o. : diplomsko delo
Nace Pešak, 2021, diplomsko delo

Opis: Za uspešno merjenje kovaškega orodja v industriji potrebujemo hiter in učinkovit način pridobivanja meritev. V zaključnem delu sta predstavljeni dve tehniki merjenja utopnega orodja po mehanski obdelavi, ki smo ju implementirali v podjetju Marovt, d.o.o. Merjenje orodja smo izvedli z uporabo kontaktne merilne glave in z uporabo 3D-skenerja. Zabeležene rezultate smo med seboj primerjali in predlagali možne izboljšave za učinkovito uporabo predlaganega pristopa v industrijski praksi.
Ključne besede: Utopno orodje, meritve, 3D-skener, kontaktna merilna glava
Objavljeno v DKUM: 16.02.2022; Ogledov: 681; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

2.
Načrtovanje, modeliranje in preračun kronske zamašilne glave : diplomsko delo
Denis Čuk, 2020, diplomsko delo

Opis: Industrija polnjenja pijač velja za eno pomembnejših industrij sveta. Polnilne linije so sistemi namenjeni polnjenju različnih tekočih medijev v različno embalažo. V diplomski nalogi bo izpostavljen del polnilne linije, ki skrbi za zamaševanje steklenic s kronskimi zamaški. Prav tako bo na kratko opisano delovanje celotnih sistemov, ki jih izdeluje podjetje GEA Vipoll d. o. o. Opisani bodo tudi CAD/CAM sistemi in njihovo uvajanje v podjetja. Za prostorsko modeliranje bo uporabljen program SolidWorks. Predstavljen bo postopek modeliranja gredi kronske zamašilne glave. S pomočjo preračuna bo potrebno izbrati ustrezno vzmet, da bodo steklenice pravilno zaprte.
Ključne besede: zamaševanje steklenic, kronska zamašilna glava, 3D modeliranje, polnilna linija, preračun vzmeti
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 779; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (5,48 MB)

3.
Interpretacija zgodbe v turističnem produktu Osnovna šola Brihtna glava
Tatjana Zupančič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrsko delo z naslovom Interpretacija zgodb v turističnem produktu Osnovna šola Brihtna glava je nastalo na podlagi vključenosti avtorice v snovanje in interpretacijo zgodb v inovativnem turističnem produktu Osnovna šola Brihtna glava v Beli krajini. Kakovostna interpretacija je učinkovito orodje za ustvarjanje drugačnih turističnih doživetij. Interpretacija dediščine zahteva vedno nove pristope, med katerimi na tem mestu obravnavamo dva: vključevanje zgodb in humorja v interpretacijo. V teoretičnem pregledu literature smo na podlagi teoretičnih izhodišč opisali ustrezne načine interpretacije, cilje in teoretične učinke interpretacije. Nadalje smo opisali smernice za oblikovanje in pripovedovanje zgodb v turističnem produktu, socialne funkcije humorja in oblike humorja. V empiričnem delu naloge smo na podlagi analize videoposnetka primera interpretacije analizirali interpretirane zgodbe o kulturni dediščini Bele krajine, vlogo interpreta, način in vrste produkcije humorja v turističnem produktu Osnovna šola Brihtna glava. V sklepnem poglavju ugotavljamo, da se obiskovalci z dediščino Bele krajine seznanijo s pomočjo humorja, kar predstavlja bolj prijazen način spoznavanja kulturne dediščine, z uporabo humorja pa se avtorji produkta trudijo sooblikovati tudi drugačen način razmišljanja, dojemanja in razumevanja pomena ohranjanja dediščine.
Ključne besede: interpretacija, dediščina, humor, Bela krajina, Osnovna šola Brihtna glava.
Objavljeno v DKUM: 29.01.2018; Ogledov: 1603; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

4.
Zasnova mehanskega vpetja okroglega obdelovanca, ter optimizacija delovnega procesa na CNC frezalnem stroju
Dejan Belna, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisan problem vpenjanja večjega števila obdelovancev z namenom, da povečamo produktivnost dela, kar pomeni, da zmanjšamo čas izvedbe ter stroške celega procesa od začetka do konca. S pomočjo literature in drugih virov ter vseh pomembnih podatkov iz podjetja, so preračunani in analizirani postopki obdelave na frezalnem CNC stroju. Med seboj so primerljive tri izvedbe vpenjanja obdelovanca z različnimi primeži ali vpenjalnimi glavami.
Ključne besede: CNC frezalni stroj, vpenjalna priprava, vpenjalna glava, tročeljustnik, preračun, produktivnost, vrstni primež, optimizacija delovnega procesa, vpenjanje obdelovancev.
Objavljeno v DKUM: 08.09.2016; Ogledov: 1376; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

5.
AVTOMATIZACIJA REVOLVERSKE GLAVE STROJA CNC Z ASINHRONSKIM MOTORJEM
Danijel Pepelnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja proces avtomatizacije revolverske glave za stroj CNC. Avtomatizacija je izvedena v smislu izbire strojne opreme, konfiguriranja naprav in programiranja krmilnika. Za pravilno delovanje stroja CNC z revolversko glavo smo sprogramirali programirljiv logični krmilnik v standardnem programskem paketu SIMATIC STEP 7. S programom HMI PRO CS smo konfigurirali izgled nadzorne plošče za lažjo komunikacijo človek-stroj. Na koncu smo izvedli tudi zagon in uspešno testiranje delovanja revolverske glave.
Ključne besede: stroj CNC, revolverska glava, krmilnik NCU, vmesnik človek-stroj, SIMATIC STEP 7
Objavljeno v DKUM: 12.07.2016; Ogledov: 1882; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

6.
AVTOMATIZACIJA LABORATORIJSKEGA XY CNC RISALNIKA
Jure Prikeržnik, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen postopek avtomatizacije laboratorijskega XY CNC risalnika, posodobitve in dopolnitve sistema. Opisana je struktura pogonskega in krmilnega sistema, ki vključuje linearne jermenske pogone s servomotorji in pripadajočimi gonilniki, numeričnim in logičnim krmilnikom ter preprostim uporabniškim vmesnikom. Poseben poudarek je namenjen tudi varnostni problematiki pri tovrstnih CNC strojih. Krmilje je bilo izdelano z industrijskimi krmilnimi komponentami proizvajalca Omron. Tokovna shema krmilnega vezja je bila načrtovana v programskem paketu E-plan. V diplomskem delu je opisana tudi avtomatizacija glave risalnika z vsemi pripadajočimi modifikacijami tako v strojnem delu kot tudi v programskem delu sistema. Opisan je še postopek nastavitve regulacijskih parametrov obeh servo osi risalnika. Na koncu je med rezultati prikazanih še nekaj izrisov grafičnih elementov na belo tablo risalnika.
Ključne besede: XY CNC risalnik, PLK krmilnik, glava risalnika, standard, kategorija, programska orodja OMRON, E-plan
Objavljeno v DKUM: 08.10.2013; Ogledov: 1527; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (5,55 MB)

7.
RAZVOJ IN IZDELAVA VIJAČNE SKOBELJNE GLAVE ZA LESNOOBDELOVALNE STROJE
Matic Poberžnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V lesni proizvodnji se je hitrost proizvodnje končnega izdelka skozi preteklo desetletje zelo narasla, zato je bilo potrebno tudi zvišati kvaliteto in učinkovitost obdelovalnih orodij. Eden od takšnih napredkov je vijačna skobeljna glava z izmenljivimi rezili, ki je nadgradnja navadne skobeljne glave z ravnimi noži. V lesnih delavnicah je vijačna skobeljna glava zelo priljubljena, saj je njeno delovanje manj hrupno, po končani obdelavi pa ne pušča valovitih sledi na obdelovancu zaradi rezil, razporejenih po vijačnici. Velika prednost so tudi rezilne ploščice, ki imajo štiri rezne robove, tako da jih lahko po obrabi zavrtimo. Diplomsko delo zajema spoznavanje orodij za lesno industrijo, izdelavo vijačne skobeljne glave in konstruiranje 3D-modela z možnostjo parametričnega spreminjanja geometrije, in sicer po željah kupca.
Ključne besede: vijačna skobeljna glava, lesnoobdelovalni stroji, konstrukcija orodja, špiralna glava, odrezovanje, lesna industrija.
Objavljeno v DKUM: 12.01.2012; Ogledov: 2962; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (3,83 MB)

8.
ZASNOVA VLEŽAJENJA KOTNE GLAVE HORIZONTALNEGA VRTALNO-REZKALNEGA STROJA
Matej Ulčnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Standardne kotne glave so velikokrat preokorne za obdelavo zahtevnejših obdelovancev. Problem bi rešili z nakupom miniaturne kotne glave in zanjo izdelanega nosilca. Zaradi manjših gabaritov bi bila možna obdelava tudi tam, kjer prej ni bila mogoča. Nosilec z miniaturno kotno glavo se bo privijačil na horizontalni vrtalno-rezkalni stroj CNC WHN 13. Podjetje bi s to posodobitvijo lahko povečalo proizvodnjo in zmanjšalo stroške reševanja problemov obdelave s kotnimi glavami. Nosilec kotne glave ima vležajeno gred, ki je iz poboljšanega materiala. Celotna masa konstrukcije je predvidena na 113 kg.
Ključne besede: Kotna glava, horizontalno vrtalno-rezkalni stroj CNC WHN 13, konstruiranje, simulacije
Objavljeno v DKUM: 12.10.2011; Ogledov: 2854; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

9.
MARIBOR - JUG: POSLOVNO TRGOVSKA CONA: P+R
Branko Čuček, 2010, diplomsko delo

Opis: Trajnostni razvoj mest v prihodnosti noben drug dejavnik ne zaznamuje bolj kot promet. Strategije upravljanja z mestnim prometom predvidevajo zmanjšanje vstopa individualnim transportnim sredstvom v mestna jedra, povečanje javnega mestnega transporta in nemotoriziranih oblik prometa. Načrtovanje poslovno trgovske cone na južnem mestnem robu Maribora je del širše urbane ureditve prostora nove mestne obvoznice. Študija priključka obvoznice na obstoječo cesto, je določala prometno ureditev v poslovno trgovski coni. Umestitev sistema "parkiraj in se pelji"(P+R), je del strategije upravljanja s prometom. Prometna glava s P+R sistemom je zasnovana tako, da s funkcionalnostjo in arhitekturo privablja potencialne uporabnike. Zasnova prometne infrastrukture in upravljanje s prometnimi tokovi so načrtovani tako, da omogočajo večjo uporabnost oblik javnega transporta.
Ključne besede: prometna glava, multimodalnost, parkiraj in pelji, urbanistična delavnica Maribor- jug, preurejanje poslovno trgovskega centra
Objavljeno v DKUM: 12.10.2010; Ogledov: 2731; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

10.
UVAJANJE MEDMREŽNEGA PROTOKOLA IPV6
Boris Krajnc, 2010, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge je prehod na IPv6. Delo obravnava novi protokol in izpostavi vprašanje, zakaj je potreben prehod na novi protokol. Poudari pomembnost interneta v vsakdanjem življenju in v gospodarstvu ter njegovo razširjenost v svetu, kar je tudi pripeljalo do pomanjkanja naslovov IP. Prehod z IPv4 na IPv6 je nujen za obstoj interneta in pomembno je, da se prehod prične izvajati čim prej in brez vpliva na delovanje interneta. V diplomskem delu so opisane prednosti in novosti, ki jih prinaša IPv6: hitrejše usmerjanje, večji naslovni prostor, boljša uporaba opcij in večja varnost. Najenostavnejša in najhitrejša rešitev za prehod na IPv6 je tuneliranje, ki omogoča istočasno delovanje obeh protokolov, kar je v praktičnem delu tudi uspešno prikazano.
Ključne besede: internet, IPv6, naslavljanje, razširitvena glava, ICMPv6, posrednik tunelov
Objavljeno v DKUM: 16.09.2010; Ogledov: 2994; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (20,41 MB)

Iskanje izvedeno v 3.47 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici