1. Prislov v ljudskem slovstvu Števana KüharjaNina Zver, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek temelji na slovarskem prikazu prislovov, evidentiranih v delih bratonskega zbiratelja ljudskega izročila Števana Küharja (1882–1915). Gradivo je zajeto iz treh njegovih objav v Časopisu za zgodovino in narodopisje (1910, 1911, 1913). Iz pisane prislove obravnavam tudi z glasoslovnega, oblikoslovnega in besedotvornega vidika ter preverjam njihovo zastopanost v Slovarju stare knjižne prekmurščine, Slovarju beltinskega prekmurskega govora, Porabsko-knjižnoslovensko-madžarskem slovarju in Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slo Ključne besede: slovenščina, zgodovina slovenskega jezika, prislov, slovarji, glasoslovje, oblikoslovje, besedotvorje Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 13
Celotno besedilo (6,38 MB) |
2. Govor treh Bistric v PrekmurjuNina Zver, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Krajevni govor treh Bistric – Gornje, Srednje in Dolnje – uvrščamo v južno ali dólinsko različico prekmurskega narečja panonske narečne skupine, vendar je ta v nekaterih pogledih bolj podoben govorom prleškega in medžimurskega narečja kot sosednjim govorom na Dólinskem. Gradivsko podprt prispevek obravnava tiste glasoslovne, oblikoslovne in besedne pojave v krajevnem govoru treh Bistric, ki so razlikovalni v odnosu do bližnjih krajevnih govorov in so jih jezikoslovci prepogosto posploševali za vse prekmursko narečje. Dodan je tudi seznam ledinskih imen na območju Gornje, Srednje in Dolnje Bistrice. Ključne besede: dialektologija, prekmursko narečje, dolinski govori, glasoslovje, oblikoslovje, besedje, ledinska imena Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 200; Prenosov: 26
Celotno besedilo (2,90 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Svojilni pridevniki na -(o/e)v iz tujih priimkov literatov svetovne književnostiPetra Bergant, 2021, magistrsko delo Opis: Spodbuda za nastanek magistrskega dela Svojilni pridevniki na -(o/e)v iz tujih priimkov literatov svetovne književnosti so razhajanja, ki se kažejo med predpisano normo in dejansko rabo. V rabi pogosto prihaja do razhajanj med že obstoječimi pravili in obliko, ki je v rabi, zlasti je to prisotno pri tujih oz. prevzetih lastnih imenih.
V teoretičnem delu so na enem mestu zbrana pravila SP 2001, ki se navezujejo na sklanjanje in tvorbo svojilnih pridevnikov ter so razpršena na več različnih mestih v pravilih, kar jezikovnemu uporabniku otežuje dostop do informacij o pravilnosti sklanjanja oz. tvorjenja svojilnih pridevnikov. Dodana so še pravila drugih relevantnih virov, ki so jih zapisali slovenski jezikoslovci, ki se ukvarjajo s tvorbo svojilnih pridevnikov iz tujih oz. prevzetih imen. V teoretičnem delu so vključena tudi vprašanja z odgovori, ki se postavljajo na Jezikovni svetovalnici in jih podajajo raziskovalci jezika ZRC SAZU, ter na spletni jezikovni svetovalnici ŠUSS – Študentska skrb za slovenščino (2001). Vključene so tudi posebnosti, na katere naletimo pri sklanjanju in tvorjenju tujih oz. prevzetih lastnih imen, ki prihajajo iz različnih okolij (npr. grška in latinska imena, slovanska, francoska imena itd.).
Empirični del vključuje analizo več kot 400 priimkov znanih svetovnih literatov od črke A do črke Č, izpisanih iz leksikona Cankarjeve založbe: Svetovna književnost (1984). Vsi priimki imajo zapisano poreklo, pravilno izgovarjavo, rodilniško in orodniško obliko, svojilni pridevnik, pravilo, po katerem je svojilni pridevnik tvorjen in ponekod še dodaten komentar. V praksi sem z empiričnem delom preverila ustreznost pravil o tvorbi svojilnih pridevnikov, ki so nastala v okviru projekta SPiPP (2019–2020).
V analizi sem ugotovila, da največ težav povzročajo priimki francoskega porekla, saj je nemalokrat izgovarjava priimka popolnoma drugačna od samega zapisa (Anouilh [anúj], Barbey d'Aurevilly [barbé dorvijí]), kar dodatno otežuje tvorbo svojilnih pridevnikov. Omahovanje pri pravilni izbiri tvorbe svojilnopridevniških oblik povzročajo tudi dopuščene dvojnice, ki se pojavljajo v pravopisnih priročnikih (Baudelaire Baudelairjev/Baudelairov [bodlêrjev/bodlêrov]).
Med priimki, zbranimi v leksikonu Cankarjeve založbe: Svetovna književnost (1984), so se pojavila tudi imena ženskih avtoric. Svojina se pri ženskih priimkih ne izraža oz. jo izražamo z rodilniško obliko ((delo) Anne Banti). V empiričnem delu priimkov ženskih avtoric nisem obravnavala, razen v primeru, ko so avtorice ustvarjale pod psevdonimom, ki je moškega spola.
V magistrskem delu z naborom in analizo več kot 400 priimkov tujih literatov svetovne književnosti potrjujem ustreznost in uporabnost pravil, ki so nastala v okviru aplikacije SPiPP in so namenjena povprečno izobraženemu jezikovnemu uporabniku, ki mu je mar do kultiviranega izražanja. Ključne besede: besedotvorje, oblikoslovje, glasoslovje, svojilni pridevnik, tuja oz. prevzeta osebna lastna imena, moška lastna imena, literati svetovne književnosti Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 1338; Prenosov: 121
Celotno besedilo (2,10 MB) |
4. |
5. Kozjansko-bizeljsko narečje - glasoslovje pišečkega govora : (gradivo za okroglo mizo)Zinka Zorko, 2014, strokovni članek Opis: Prispevek v sklopu "Slovesnost ob 20-letnici Pleteršnikovega muzeja v Pišecah in okrogla miza Slovensko slovaropisje (Pišece, 2. 10. 2014)" Ključne besede: dialektologija, slovenska narečja, štajersko narečje, kozjansko-bizeljsko narečje, glasoslovje, oblikoslovje, besedje Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1867; Prenosov: 229
Celotno besedilo (266,17 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Koroško mežiško narečje v luči novih glasoslovnih raziskavZinka Zorko, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: V razpravi so predstavljene nove glasoslovne raziskave koroškega mežiškega narečja. Na Javorju, v Črni in Mežici so se dolgi dvoglasniki poenoglasili, v Kotljah in Pamečah je ohranjen značilni koroški dvoglasniško-enoglasniški sestav, na Ojstrici je ohranjeno podjunsko narečje, mislinjski govor pa ima štajerski južnopohorski samoglasniški sestav. Ključne besede: dialektologija, slovenska narečja, koroško narečje, mežiško narečje, južnopohorski štajerski govori, glasoslovje, oblikoslovje, besedje Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1560; Prenosov: 450
Celotno besedilo (366,66 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
7. GOVOR SV. JERNEJA NAD MUTOMajda Marija Lesjak, 2015, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo zajema teoretično in empirično analizo govora hribovite obmejne vasi Sv. Jernej nad Muto, ki vključuje opis vokalizma, konzonantizma, oblikoslovja, skladnje, besedotvorja in besedoslovja, dopolnjuje pa jo obsežno gradivo (besede in frazemi) za narečni slovar.
Besede in stalne besedne zveze so bile zbrane z intervjuvanjem informatorjev, z večletnim aktivnim usmerjenim poslušanjem govora in zapisovanjem ter z lastno kompetenco rojenega govorca. V magistrskem delu je prikazano tudi, koliko in katere besede iz govora so se pojavile že v rokopisnem slovarju Ivana Antona Apostla iz leta 1760.
Govor Sv. Jerneja nad Muto spada v koroško narečno skupino, v vzhodno podjunsko narečje. Sem ga lahko uvrstimo predvsem zaradi ohranjenih koroških glasovnih pojavov (švapanje, štekanje, naglasni pomiki tipa babíca – mis'li:li„, de'lo:li„), ki so v remšniškem podnarečju pod vplivom štajerskih govorov (zlasti kozjaškega govora) že opuščeni. Z besedoslovnega in deloma skladenjskega vidika je za govor značilen predvsem velik vpliv nemškega jezika, na ravni glasoslovja in oblikoslovja pa je govor ostal zvest slovenskemu jezikovnemu razvoju.
V magistrski nalogi je nakazano, kako se starejše narečne oblike ohranjajo in razvijajo pri mlajših govorcih. Nalogi so dodani tudi zapisi govora Sv. Primoža nad Muto ter sosednjih avstrijskih vasic Laaken in Rothwein, ki jih dopolnjuje kratka primerjava govorov. Ključne besede: narečje, Sv. Jernej nad Muto, Mlake, Laaken, Radvanje, Rothwein, glasoslovje, vokalizem, konzonantizem, oblikoslovje, skladnja, besedotvorje, besedoslovje, narečni slovar, narečni frazemi, osebna in hišna imena Objavljeno v DKUM: 16.03.2016; Ogledov: 2216; Prenosov: 210
Celotno besedilo (2,84 MB) |
8. Skladnja v panonski narečni skupiniAlenka Valh Lopert, Zinka Zorko, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: V razpravi so predstavljene skladenjske značilnosti govorjenih besedil v prekmurščini, prleščini, slovenskogoriškem in haloškem narečju, in sicer zgradba enostavčnih in zloženih povedi, besednoredne posebnosti, vezniška sredstva, zlasti priredni in podredni vezniki, ter prislovi. V uvodu je osvetljeno glasoslovje in oblikoslovje panonske narečne skupine. Dodana je skladenjska jezikovna analiza dveh prekmurskih leposlovnih del, zapisanih v prekmurskem knjižnem jeziku in v slovenskem knjižnem zbornem jeziku. Ključne besede: slovenščina, dialektologija, glasoslovje, oblikoslovje, upovedovanje Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1299; Prenosov: 54
Povezava na celotno besedilo |
9. |
10. Glasoslovni in oblikoslovni oris dokležovskega govoraRenata Pucko, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Glasoslovni in oblikoslovni oris dokležovskega govora so predstavljene značilnosti omenjenega govora na treh ravninah, in sicer na glasoslovni, oblikoslovni in besedoslovni. Gradivo je zbrano s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas in prostega govora informatorjev. Zbiranje gradiva se je odvijalo z metodo snemanja in zapisovanja s fonetično transkripcijo. V diplomskem delu so najprej predstavljene geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti kraja Dokležovje ter okolice. Temu sledi predstavitev glasoslovnih značilnosti dokležovskega govora, ki ga uvrščamo v panonsko narečno skupino, natančneje v prekmursko narečje in južno oz. dolinsko podnarečje. V govoru je značilen monoftongično-diftongičen samoglasniški sistem, sestavljen iz dolgih, kratkih in nenaglašenih samoglasnikov, ki so možni v vseh besednih zlogih. Naglas je dinamičen oz. jakostni. Pri oblikoslovju so ohranjeni vsi trije spoli in vsa tri števila, v sklanjatvi samostalnika je ohranjenih vseh šest sklonov. Večina samostalnikov in pridevnikov se sklanja po nepremičnem naglasnem tipu. Končnica v moškem in srednjem spolu v dajalniku in mestniku ednine je -i, ženski spol pa ima v orodniku ednine končnico -of. Govor ne pozna preglasa za c, j, č, ž, š. Nenaglašeni deležnik na -l m. sp. se lahko končuje na -o ali -ú. V prislovnih oblikah najdemo veliko arhaičnih osnov. Besedje dokležovskega govora je predvsem slovansko. Med prevzetimi besedami prevladujejo germanizmi, nekaj manj je romanizmov in madžarskih ter hrvaških izposojenk. Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, dolinsko podnarečje, dokležovski govor, glasoslovje, oblikoslovje, besedišče Objavljeno v DKUM: 30.10.2015; Ogledov: 1478; Prenosov: 227
Celotno besedilo (2,08 MB) |