| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZUMEVANJE KRITERIJEV ZA IDENTIFIKACIJO IN OCENJEVANJE ZNAČILNOSTI GLASBENO TALENTIRANIH UČENCEV
Simona Sirk, 2010, diplomsko delo

Opis: Učitelju je glasbeno talentiranega učenca omogočeno prepoznati, kadar so kriteriji iz ocenjevalnih lestvic dovolj zanesljivi in natančno opredeljeni. Naš namen je bil predstaviti kriterije za identifikacijo in ocenjevanje značilnosti glasbeno talentiranih učencev, ki sta jih oblikovala avtorja Črčinovič Rozman in Kovačič (2010, v tisku), ter ugotoviti stopnjo razumljivosti učiteljev razrednega pouka. Želeli smo izvedeti tudi, ali se razumevanje teh kriterijev razlikuje med učitelji glede na vzgojno-izobraževalno obdobje in dobo poučevanja. V teoretičnem delu je osvetljen postopek odkrivanja nadarjenih učencev v slovenskih osnovnih šolah, katere so značilnosti glasbeno talentiranih učencev, obravnavani pa so tudi kriteriji iz ocenjevalnih lestvic nekaterih avtorjev za glasbeno področje. V empiričnem delu smo uporabili deskriptivno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. V vzorec smo zajeli 338 učiteljev razrednega pouka. Uporabljen Mann-Whitneyjev preizkus je pokazal, da ne obstajajo statistično značilne razlike v razumevanju kriterijev za identifikacijo in ocenjevanje značilnosti glasbeno talentiranih učencev glede na učitelje, ki poučujejo v 1. in 2. triletju, ter dobo poučevanja (manj kot 10 let in 10 let ali več). Ugotovili smo tudi, da je učiteljeva stopnja razumljivosti zgoraj omenjenih kriterijev zelo dobra.
Ključne besede: glasbena talentiranost, glasbene sposobnosti, glasbena ustvarjalnost, glasbeno znanje, glasbena izvedba, glasbene aktivnosti, ocenjevalne lestvice
Objavljeno: 31.05.2010; Ogledov: 2348; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

2.
USTVARJALNOST UČENCEV 4. RAZREDA NA PODROČJU KOMPONIRANJA MELODIJ
Mateja Plazovnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Dejavnost »komponiranja«, v smislu ustvarjanja ter zapisovanja melodije k danemu besedilu, ni pogosto vključena v pouk glasbene vzgoje v osnovnošolskem izobraževanju. Z namenom proučiti ustvarjalne sposobnosti četrtošolcev na tem področju, smo oblikovali tri delavnice, ki so potekale na OŠ Neznanih talcev Dravograd. V delavnicah je sodelovalo 18 učencev iz četrtih razredov, in sicer 9 učencev, ki obiskuje glasbeno šolo in 9 učencev, ki glasbene šole ne obiskuje. Naš sekundarni namen je bil proučiti morebitne razlike v ustvarjalnosti in znanju med učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo in tistimi, ki je ne. Njihovo ustvarjalnost na področju »komponiranja« in znanje s področja notacije smo preverjali na podlagi njihovih lastnih izdelkov, na treh različno izpopolnjenih kompozicijskih predlogah za uglasbitev besedila. Vsem trem predlogam je bilo skupno besedilo, ki so ga morali učenci samostojno uglasbiti, predloge pa so se med seboj razlikovale v stopnji zahtevnosti oz. prilagojenosti. Nastala dela smo ocenjevali in vrednotili s pomočjo kriterijev, ki so zajemali: tonalni obseg melodije, gibanje melodije, ponavljanje melodičnega vzorca, intervale, pravilnost ritmičnega zapisa, glasbeno sintakso, glasbeno ustvarjalno izvirnost, zapisovanje not, interpretacijo skladbe in intonančno ujemanje petja in igranja melodije. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da so pri nalogah, ki zahtevajo »komponiranje«, uspešnejši učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo, in da so učenci uspešnejši na bolj izpopolnjenih kompozicijskih predlogah za uglasbitev besedila kot na predlogah, ki so bolj odprte narave, oziroma puščajo več svobode. Uporaba različno izpopolnjenih kompozicijskih predlog lahko v prihodnje predstavlja zelo uporaben in učinkovit način uvajanja učencev v dejavnost »komponiranja«.
Ključne besede: ustvarjalnost, glasbena ustvarjalnost, komponiranje, glasbeno znanje, delavnice komponiranja, kompozicijske predloge.
Objavljeno: 07.10.2013; Ogledov: 830; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (9,74 MB)

3.
Glasbena ustvarjalnost, glasbene aktivnosti in glasbeno znanje učencev, ki obiskujejo glasbeno šolo
Petra Mauko, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili talent na glasbenem področju, ki so ga proučevali že številni znanstveniki. Za izhodišče proučevanja nam je služila doktorska dizertacija Kovačiča (2016), ki je glasbeni talent razdelil na šest področij: glasbene sposobnosti, glasbena ustvarjalnost, glasbena izvedba, glasbeno znanje, glasbene aktivnosti in neglasbene značilnosti. V pričujočem delu so podrobneje predstavljena tri področja, in sicer glasbena ustvarjalnost, glasbeno znanje in glasbene aktivnosti. Namen dela je bil proučiti izraženost nabora značilnosti pri glasbeno talentiranih instrumentalistih, starih od 6 do 10 let. Zanimalo nas je, ali so izražene značilnosti statistično značilno povezane s spolom in ali se s starostjo statistično značilno zvišujejo. Anonimne anketne vprašalnike smo poslali učiteljem instrumentalnega pouka na glasbenih šolah po vsej Sloveniji. Odzvalo se je 268 učiteljev iz 39 glasbenih šol, ki so po lastni presoji izbrali najbolj glasbeno talentiranega učenca in ga ocenili s pomočjo 7-stopenjske lestvice. V raziskavo je bilo tako vključenih 268 učencev. Ugotovili smo, da so značilnosti glasbeno talentiranih instrumentalistov na vseh treh proučevanih področjih (glasbena ustvarjalnost, glasbene aktivnosti in glasbeno znanje) nadpovprečno izražene. Spol ni statistično značilno povezan z značilnostmi glasbeno talentiranih instrumentalistov na nobenem od treh proučevanih področij. Nobena izmed značilnosti teh proučevanih področij se z višanjem obiskovanja letnika v glasbeni šoli ne zvišuje.
Ključne besede: glasbeni talent, značilnost glasbeno talentiranih inštrumentalistov, glasbena ustvarjalnost, glasbeno znanje, glasbene aktivnosti
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 167; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici