| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SPOL IN IZBIRA INSTRUMENTA
Maja Majcen, 2010, diplomsko delo

Opis: V današnji družbi še vedno velja, da so med glasbenimi instrumenti nekateri primerni le za dekleta, drugi le za fante, na nekatere instrumente pa lahko igrajo tako dekleta kot fantje. Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv otrokovega spola na izbiro instrumenta, ki se ga učenci učijo v glasbeni šoli, ugotoviti, ali je izbira odvisna ne samo od njegovih želja in interesov, temveč tudi od priporočil učiteljev, vpliva staršev, vrstnikov in okolice. Prav tako je bil namen ugotoviti prisotnost in vpliv spolnih stereotipov pri dekletih in fantih na izbiro glasbenega instrumenta. Diplomsko delo v teoretičnem delu predstavlja glasbene sposobnosti otrok, predstavlja razlike med deklicami in dečki in govori o motivaciji za glasbeno izobraževanje. Prav tako predstavlja aktualne raziskave s tega področja, dejansko stanje otrok vpisanih v glasbene šole v Sloveniji, dotakne pa se tudi glasbenega izobraževanja danes. Kot tipično dekliški instrumenti so opredeljeni flavta, violina, viola in harfa. Trobila (pozavna, trobenta, rog, bariton, tuba) in tolkala so instrumenti, za katere lahko rečemo, da so opredeljeni kot tipično deški. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ankete izvedene med učenci slovenskih glasbenih šol. Vzorec zajema 196 anketiranih učencev iz sedmih slovenskih glasbenih šol. Rezultati so pokazali, da je prisotnost spolnih stereotipov še vedno močna, čeprav pri deklicah nekoliko manj kot pri dečkih. Prav tako je bilo ugotovljeno, da imajo učenci manj predsodkov o vrsti primernega instrumenta, ko govorijo drugih učencih, zase pa so še vedno prepričani, da so za deklice najbolj primerni tipično dekliški, za fante pa tipično fantovski instrumenti. Zanimivi so tudi rezultati analize zasedb svetovno znanih orkestrov, kjer skupaj igra le ena tretjina profesionalnih glasbenic in dve tretjini moških glasbenikov. Moški v teh orkestrih velikokrat igrajo tudi na flavto ali violino, pa čeprav sta ta dva instrumenta opredeljena kot tipično ženska.
Ključne besede: spol, glasbeni instrument, izbira, spolni stereotipi, glasbena šola, glasbeno izobraževanje
Objavljeno: 22.04.2010; Ogledov: 1947; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

2.
IGRANJE PIHALNIH INŠTRUMENTOV V GLASBENI ŠOLI
Andrejka Dovečar, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil predstaviti pihalne inštrumente in njihovo vključenost v različne zvrsti glasbe, opredeliti motivacijo in dejavnike, ki vplivajo na motivacijo za glasbeno izobraževanje, opisati pomen igranja pri pouku glasbene vzgoje s poudarkom na programu, ki ga izvajajo na osnovnih šolah v Zvezni republiki Nemčiji, ter ugotoviti, za katera pihala se učenci glasbenih šol najbolj odločajo in od kod izvira interes za igranje prav pihalnih inštrumentov. V raziskavo je bilo vključenih 77 učencev in učenk glasbene šole na oddelku pihal. Pri raziskavi sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovalnega dela, rezultati pa so bili pridobljeni s pomočjo anketnih vprašalnikov. Rezultati raziskave so pokazali, da je najbolj igrani inštrument flavta, interes za glasbeno izobraževanje na pihalih v večini izhaja iz lastne motivacije učencev, ki so mnenja, da bi glasbeno izobraževanje za inštrumente lahko razširili tudi v osnovno šolo.
Ključne besede: Ključne besede: pihalni inštrumenti, oblike motivacij, motivacija za glasbeno izobraževanje, glasbena nadarjenost, vključevanje igranja v pouk glasbene vzgoje.
Objavljeno: 04.04.2011; Ogledov: 1737; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (527,47 KB)

3.
UPORABNOST GLASBENIH VSEBIN IN DIDAKTIČNIH POSTOPKOV, PRIDOBLJENIH V SREDNJEŠOLSKEM IZOBRAŽEVANJU, V VRTCIH
Danijel Berden, 2012, diplomsko delo

Opis: Otrok je glasbeno dejaven že od prvega leta starosti in ga je zato potrebno seznaniti z različnimi glasbenimi dejavnostmi. Z njimi vplivamo na razvoj otrokovih dispozicij za glasbo in na razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. Glasba je torej eno izmed izjemno pomembnih dejavnosti, zato zelo vpliva na razvoj estetskega okusa pri otrocih. V diplomskem delu z naslovom Uporabnost glasbenih vsebin in didaktičnih postopkov, pridobljenih na srednješolskem izobraževanju, v vrtcih smo želeli ugotoviti, v kakšni oz. kolikšni meri se uporablja pridobljeno znanje na poklicnem srednješolskem izobraževanju v vrtcih. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da vzgojitelji določena področja dnevno izvajajo v vrtcih, kar pomeni, da jih obvladajo, določenih področij pa se lotijo redkeje, saj je zanje potrebnih več priprav. Razlog za manjši obseg izvajanja je tudi strokovna nepripravljenost vzgojiteljev. Namen diplomske naloge je bil tudi ugotoviti šibka področja vzgojiteljev; na podlagi odgovorov lahko ugotovimo, da zaradi nezadostnega znanja posameznih vsebin izbirajo tista področja, ki jih bolj obvladajo.
Ključne besede: Predšolska vzgoja, predšolska glasbena vzgoja, glasbeno izobraževanje vzgojiteljev, glasbene dejavnosti v vrtcu.
Objavljeno: 02.08.2012; Ogledov: 1288; Prenosov: 250
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

4.
VPLIV ZGODNJEGA GLASBENEGA IZOBRAŽEVANJA NA RAVEN RAZVITOSTI ELEMENTARNIH GLASBENIH SPOSOBNOSTI 5-6 LET STARIH OTROK
Helena Vargazon, 2014, magistrsko delo

Opis: Teoretični del magistrskega dela zajema predstavitev zgodnjega glasbenega izobraževanja v slovenskem prostoru. Podrobneje smo izpostavili različne programe glasbenega izobraževanja predšolskih otrok, splošne značilnosti glasbenega razvoja predšolskih otrok, glasbene dejavnosti, ki se izvajajo v različnih programih, in glasbene preference. V empiričnem delu smo raziskovali: vpliv različnih glasbenih programov (program Predšolska glasbena vzgoja, program Glasbeno uvajanje po Edgarju Willemsu in javni, nacionalni program predšolske vzgoje Kurikulum za vrtce) na razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti 5-6 let starih otrok in interes otrok do glasbenih dejavnosti.
Ključne besede: zgodnje glasbeno izobraževanje, glasbeni razvoj, glasbene dejavnosti, melodični in ritmični posluh, glasbene preference
Objavljeno: 23.07.2014; Ogledov: 1278; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

5.
OSNOVNO GLASBENO IZOBRAŽEVANJE V MODULU AVSENIKOVA GLASBA
Mitja Mastnak, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Osnovno glasbeno izobraževanje v modulu Avsenikova glasba smo razdelili na posamezna poglavja. Predstavili smo nastanek,razvoj in delovanje glasbenega fenomena Avsenik kot popolnoma nove zvrsti glasbe pri nas in v svetu. Cilj tega dela je bil podrobna predstavitev zasedbe, glasbe in načina izvajanja Ansambla bratov Avsenik ter analiza celotnega opusa. V delu smo se osredotočili na okoliščine in prostor nastanka Osnovnega glasbenega izobraževanja v modulu Avsenikova glasba kot pomembnega dela za njeno uradno poustvarjanje. V samem središču sta bili celotna družina Avsenik in Glasbena šola Avsenik, ki sedaj deluje v Begunjah na Gorenjskem. V diplomskem delu smo prikazali tudi vlogo Avsenikov in njihove glasbe za širšo razpoznavnost Slovenije v svetu in podali vizijo za veliko priložnosti v povezavi z njo tudi za čas pred nami
Ključne besede: Avsenikova glasba, Osnovno glasbeno izobraževanje, narodnozabavna glasba, kvintet, polka, valček, koncert, izvajalska praksa, množična kultura
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 560; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

6.
Medsebojna povezanost inteligentnosti, glasbenih aktivnosti in družinskega okolja pri devetošolcih
Barbara Kopačin, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Inteligentnost postaja vse bolj zaželena človekova lastnost, zato ji znanstveniki z različnih področij posvečajo veliko pozornosti. Nas je zanimala medsebojna povezanost inteligentnosti, glasbenih aktivnosti in družinskega okolja pri devetošolcih. Povezanost smo ugotavljali z razlikami v dosežkih učencev pri merjenju eduktivnih komponent splošnih intelektualnih sposobnosti s standardnimi progresivnimi matricami (SPM). Rezultati raziskave so potrdili, da so inteligentnost, glasbene aktivnosti in družinsko glasbeno okolje medsebojno pomembno povezani. V raziskavi je sodelovalo 177 naključno izbranih devetošolcev iz šestih primorskih osnovnih šol.
Ključne besede: Ravenove progresivne matrice, inteligentnost, glasbeno družinsko okolje, glasba, glasbena vzgoja, glasbene dejavnosti, družina, formalno glasbeno izobraževanje
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 200; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (107,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici