| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Glasbene dejavnosti v družini predšolskega otroka : diplomsko delo
Anamarija Peček, 2023, diplomsko delo

Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Glasbene dejavnosti v družini predšolskega otroka je bil raziskati prisotnost glasbe v družini predšolskega otroka. V teoretičnem delu smo preučili, kaj je to družina, kakšne vrste ter funkcije družine poznamo in kakšno vlogo ima otrok v družinskem okolju. Preučili smo tudi, kaj je glasba, kako vpliva na otroka in katere so glasbene dejavnosti v družinskem okolju. V empiričnem delu naloge, v katerem je sodelovalo 100 staršev otrok, ki so obiskovali vrtec, smo preverjali prisotnost glasbenih dejavnosti doma; ali na to vpliva okolje, v katerem starši in otroci živijo, ali glasbena izobrazba staršev. Rezultati so pokazali, da na prisotnost glasbe ne vpliva okolje, v katerem starši in otroci živijo, niti glasbena izobrazba staršev, saj je bilo največ anketiranih brez glasbene izobrazbe, razlika T-testa med bivanjem na vasi ali v mestu pa je bila v povprečju minimalna. Na podlagi empiričnih in teoretičnih izhodišč lahko sklepamo, da so glasbene dejavnosti v družinskem krogu pomemben dejavnik pri spodbujanju razvoja glasbenih sposobnosti predšolskih otrok.
Ključne besede: glasba, družina, predšolski otrok, glasbene dejavnosti, glasbeno didaktične igre
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 188; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

2.
Načrtovanje glasbeno-didaktičnih iger v pomurski regiji : diplomsko delo
Mojca Vitez, 2024, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljena igra predšolskega otrok, njen razvoj in vrste igre. Podrobneje so predstavljene glasbene dejavnosti, načini glasbenega izvajanja, poslušanja glasbe ter ustvarjanja glasbe. Vključene so tudi glasbeno-didaktične igre, njihova delitev, elementi, cilji in pravila ter pomembnost vloge odraslega. Na osnovi vprašanj anketnega vprašalnika smo želeli izvedeti v kolikšni meri vzgojiteljice načrtujejo in izvajajo glasbene dejavnosti ter glasbeno-didaktične igre ter na katere cilje se v okviru le tega osredotočajo oz. dajejo večji poudarek. V anketni vprašalnik smo zajeli tudi mnenja strokovnih delavk, katerim dejavnostim in vrstam glasbeno-didaktičnih iger največ interesa posvečajo predšolski otroci. Rezultati pridobljenih odgovor so pokazali, da vzgojiteljice glasbene dejavnosti in glasbeno-didaktične igre izvajajo pogosteje, kakor smo pričakovali. Podrobna analiza podatkov je prikazana v empiričnem delu.
Ključne besede: glasbeno didaktične igre, pomurska regija, načrtovanje vzgojiteljic, predšolski otroci
Objavljeno v DKUM: 05.03.2024; Ogledov: 257; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

3.
Razvoj ritmičnega posluha pri predšolskih otrocih
Anja Bratuša, 2023, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Razvoj ritmičnega posluha pri predšolskih otrocih je bil preverjanje razvitosti ritmičnih sposobnosti pri predšolskih otrocih ter spodbujanje in razvijanje le-teh z izvedbo glasbeno-didaktičnih iger v oddelku otrok starih od 4 do 5 let. S pomočjo opazovalnih listov smo med izvajanjem glasbeno-didaktičnih iger spremljali otroke v izražanju interesa in veselega razpoloženja ter v doseganju zastavljenih ciljev v posamezni didaktični enoti. Otroci so bili zelo zainteresirani za igranje glasbeno-didaktičnih iger, med izvajanjem so zelo uživali, se med igro sprostili in veselili. Z nekaj ustrezne motivacije so otroci dosegali zadane cilje.
Ključne besede: Ritem, razvoj ritmičnega posluha, ritmični posluh, glasbeno-didaktične igre.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2023; Ogledov: 637; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

4.
Vpliv glasbeno-didaktičnih iger na glasbene dosežke od 5 do 6 let starih otrok : diplomsko delo
Anja Mohorič, 2022, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Vpliv glasbeni-didaktičnih iger na glasbene dosežke od 5 do 6 let starih otrok je raziskati vpliv glasbeno-didaktičnih iger na glasbene dosežke od 5 do 6 let starih otrok, zato smo največ pozornosti namenili prav glasbeno didaktičnim igram in izvajanju le-teh v neposredni praksi. S 3-mesečnim izvajanjem vnaprej strukturirano pripravljenih glasbeno-didaktičnih iger smo prikazali vpliv glasbeno-didaktičnih iger na glasbene dosežke od 5 do 6 let starih otrok. Pred izvajanjem in po njem smo spremljali dosežke otrok in preko primerjanja rezultatov prvega in drugega testiranja dokazali, da so pozitivno vplivale na izboljšanje glasbenih dosežkov. Otroci so izboljšali ritmični in melodični posluh in pokazali boljše rezultate na vseh testih, ki smo jih izvajali.
Ključne besede: glasbeno-didaktične igre, glasbene dejavnosti, glasbeni razvoj, testi za preverjanje glasbenih sposobnosti.
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 671; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

5.
Glasbeno-didaktične igre za razvoj melodičnega in ritmičnega posluha za otroke stare od 3 do 6 let
Nastja Pregl, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Glasbeno-didaktične igre za razvoj melodičnega in ritmičnega posluha za otroke stare od 3 do 6 let je oblikovanje in načrtovanje glasbeno-didaktičnih iger za otroke stare od 3 do 4 let in od 5 do 6 let ter izvedba le-teh v neposredni praksi. Glasbeno-didaktične enote so bile za obe starostni skupini vsebinsko enake, in sicer s cilji primernimi za otroke stare od 3 do 4 let, in glasbeno didaktične enote z zahtevnejšimi cilji, za otroke stare od 5 do 6 let. Med izvedbo glasbeno-didaktičnih iger smo s pomočjo opazovalnih listov spremljali otroke ter izvedli evalvacijo glasbeno-didaktičnih enot, glede na sodelovanje otrok, izražanje veselega razpoloženja in doseganje zastavljenih ciljev. Otroci so se različne glasbeno-didaktične igre zelo radi igrali. Nekatere otroke je predvsem pomembno ustrezno motivirati, da dosežejo cilje, ki si jih zadamo. Predvsem pa je pomembno, da smo pri izvedbi iger sproščeni in se imamo z otroki lepo.
Ključne besede: glasbeno-didaktične igre, melodični posluh, ritmični posluh, drugo starostno obdobje.
Objavljeno v DKUM: 16.12.2020; Ogledov: 1535; Prenosov: 398
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

6.
Pomen glasbeno didaktičnih iger pri razvoju vokalne tehnike pri delu s pevskim zborom v vrtcu
Ana Lapornik Rešek, 2019, diplomsko delo

Opis: Glasba je v otrokovem otroštvu izjemno pomembna. Temeljna glasbena aktivnost otrok je petje. Pri zborovskem petju otrok spozna svoj glas in odkrije, kaj lahko stori z njim. Ker je ena izmed potreb otroka tudi igra, je dobro, da pri vodenju pevskega zbora uporabljamo metodo igre. Z glasbeno-didaktično igro otroku omogočimo, da si z njo razvija neko določeno glasbeno zmožnost. V diplomskem delu smo se osredotočili na vključevanje glasbeno-didaktičnih iger v vodenje otroškega pevskega zbora v vrtcu. Z različnimi glasbeno-didaktičnimi igrami smo želeli vplivati na razvoj vokalne tehnike otrok. Eden izmed ciljev je bil tudi vzbujanje interesa za sodelovanje pri glasbeno-didaktičnih igrah. V teoretičnem delu so orisane sestavine zborovskega petja v vrtcu in vokalne tehnike. Beseda teče tudi o glasbi in glasbenih dejavnostih v vrtcu, glasbeno-didaktičnih igrah in razvoju glasbenih sposobnosti. Praktični del vsebuje deset vzročnih priprav za delo z otroškim pevskim zborom. Ugotovili smo, da je igra za otroka izjemno pomembna dejavnost, saj z njo otroke na neprisiljen način spodbudimo k opravljanju določenih nalog, ki so v našem primeru nujne za kakovostno petje in delovanje pevskega zbora. Otrokom omogočimo, da se ob glasbeno-didaktičnih igrah zabavajo, ob tem pa razvijajo pravilno vokalno tehniko.
Ključne besede: glasbene dejavnosti v vrtcu, glasbeno-didaktične igre, glasba v vrtcu, pevski zbor, vokalna tehnika
Objavljeno v DKUM: 18.11.2019; Ogledov: 1646; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (810,74 KB)

7.
Pevski zbor kot obogatitvena dejavnosti v vrtcu
Nina Pušenjak, 2019, diplomsko delo

Opis: Delo v vrtcu me navdaja s pozitivnimi občutki, novimi izzivi in priložnostmi. Eden od izzivov je pevski zbor. Ker me glasba spremlja že od malih nog, sem se odločila, da bo to tema mojega zaključnega dela. V svoji praksi sem opazila veliko pomanjkanja glasbe v vrtcu. Ne le petja, tudi spoznavanja instrumentov, plesa, igranja na instrumente ter spoznavanja novosti v svetu glasbe. Iz literature je razvidno, da glasba otroku pomaga pri razvoju, izražanju, pridobivanju besednega zaklada in posluha, prav tako k boljši interakciji med vrstniki. Otroci v predšolskem času so za glasbo zelo dovzetni. Naša naloga je, da jim petje približamo na njim razumljiv način, saj ga bodo le tako vzljubili. Pomembno je, da ima otrok glasbo in petje rad. Za to je potrebna motivacija, pohvala, vztrajnost in vnema do dela. Tudi otroci morajo razumeti, da je pevska dejavnost obveznost, pri kateri se je potrebno marsikaj naučiti, ne le peti. Kot zborovodja je potrebno paziti, da so glasba, besedilo in melodija predstavljeni celostno ter na njim razumljiv način in da so za otrokovo starostno obdobje primerni. Predšolsko obdobje je obdobje razvoja, pridobivanja znanja in izkušenj za šolo, obdobje otroštva in tudi učenja. Pomemben del otrokovega razvoja z glasbo so tudi starši in družina, saj doma spoznajo svoje prve melodije in pesmi. Glasbena dejavnost v vrtcu je oblika pedagoške dejavnosti, s katero otroci rastejo čez predšolsko v šolsko obdobje, saj jih glasba tudi izven vrtca spremlja povsod iz drugih zvočnih medijev. Prav zato je to dejavnost v vrtcu in šolah potrebno obogatiti, dopolniti in negovati.
Ključne besede: Otroški pevski zbor, glasbeno-didaktične igre, priprava na petje, poustvarjalno petje, vzgojitelj kot zborovodja, pevski nastop.
Objavljeno v DKUM: 10.05.2019; Ogledov: 1350; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

8.
NAČRTOVANJE GLASBENO-DIDAKTIČNIH IGER V VRTCU
Nina Veler, 2015, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen glasbeni razvoj otrok v prvem in drugem starostnem obdobju, igra kot splošna metoda dela z otroki, ter teoretična izhodišča o načrtovanju glasbeno-didaktičnih iger. Vključena je tudi pomembnost vloge odraslega, pri čemer mislimo predvsem na starše in vlogo vzgojiteljice v otrokovi igri. V empiričnem delu diplomske naloge smo, preko anketnega vprašalnika, raziskovali kvantiteto in kvaliteto načrtovanja ter pogostost vključevanja glasbeno-didaktičnih iger v vzgojno-izobraževalni proces. Razlike smo ugotavljali glede na delovne izkušnje vzgojiteljev.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE • kurikulum, • načrtovanje, • predšolski otrok, • glasbeno-didaktične igre.
Objavljeno v DKUM: 27.05.2015; Ogledov: 3168; Prenosov: 575
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

9.
PEVSKI ZBOR KOT OBOGATITVENA DEJAVNOST V VRTCU
Nina Škorjanc, 2014, diplomsko delo

Opis: Glasba nas čustveno bogati, je pozitivna terapija za dušo, kadar smo žalostni, nas pomiri in razbremeni. Z glasbo se nekateri dojenčki srečajo že v prenatalnem obdobju, zahvaljujoč predvsem mamicam, ki v nosečnosti intenzivno poslušajo glasbo, prepevajo pesmi ali igrajo na instrument. Po rojstvu je od vsakega otroka, ki mu je bilo to dano, odvisno ali bo informacije, ki jih je sprejel v maminem trebuhu nadgradil ali zatrl. Otroci radi pojejo, saj jih petje sprošča in razveseljuje. Zato je pomembno, da že v najzgodnejšem obdobju otroku vnesemo veselje, radost in zanimanje za glasbo in do petja pesmi. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi vzgojitelji in vzgojiteljice v vrtcu. Njihov izziv je, kako na čim bolj zanimiv in nevsiljiv način spodbuditi otroke k petju v pevskem zboru v vrtcu, kako jih dobro motivirati, da ostanejo radovedni in kako ohraniti njihov interes do pevskega poustvarjanja. Petje v pevskem zboru otroke povezuje, združuje, otroci si gradijo verigo prijateljstva in samozavest. S petjem oziroma prepevanjem otrok komunicira ter se čustveno izraža. V pričujočem diplomskem delu je bil naš namen, da smo predstavili iz že obstoječe strokovne literature uporabne in ustvarjalne pristope ter načine vodenja pevskega zbora in glasbenih dejavnosti v vrtcu. Diplomsko delo z naslovom Pevski zbor kot obogatitvena dejavnost v vrtcu v teoretičnih izhodiščih zajema pomen glasbe in pevskega zbora v predšolskem obdobju, predstavljene so raznolike upevalne vaje, glasbeno didaktične igre ter metodični koraki, kako otroke motivirati in seznaniti z novo pesmijo.
Ključne besede: pevski zbor v vrtcu, poustvarjalno petje, upevalne pevske vaje, obsegi otroškega petja, glasbeno didaktične igre, zborovodja, usvajanje nove pesmi.
Objavljeno v DKUM: 27.01.2015; Ogledov: 3299; Prenosov: 750
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

10.
VKLJUČEVANJE GLASBENE USTVARJALNOSTI V POUK GLASBENE UMETNOSTI NA RAZREDNI STOPNJI
Polona Markelj, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je proučiti, v kolikšni meri učitelji v pouk glasbene umetnosti vključujejo dejavnosti s področja glasbene ustvarjalnosti in kakšen je po mnenju učiteljev interes učencev do glasbenih ustvarjalnih dejavnosti. Zanima nas, ali dejavnika, kot sta glasbena izobrazba učiteljev in vzgojno-izobraževalno obdobje, v katerem učitelj poučuje, vplivata na raznolikost in pogostost izvajanja glasbenih ustvarjalnih dejavnosti ter na naklonjenost učencev do glasbenih ustvarjalnih dejavnosti pri pouku glasbene umetnosti. V empiričnem delu je bila uporabljena deskriptivna neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 211 učiteljev s celotnega območja Republike Slovenije, ki poučujejo od 2. do 5. razreda osnovne šole. Analiza podatkov je pokazala, da obstajajo razlike glede na izobrazbo učiteljev, saj tisti z več glasbene izobrazbe v pouk pogosteje vključijo glasbeno didaktične igre, pri katerih učenci ustvarjajo melodijo na dano besedilo, učencem večkrat ponudijo, da prosto oblikujejo melodije in variacije, jim pogosteje ponudijo instrumente, kot sta klavir in kitara. Razlike obstajajo tudi glede na vzgojno-izobraževalno obdobje, in sicer učitelji v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju pri pouku glasbene umetnosti večkrat uporabijo ustvarjalne dejavnosti s področja gibanja ob glasbi, za ustvarjanje/improviziranje večkrat izberejo ritmično improvizacijo, ritmične instrumente ter ustvarjalne glasbeno-didaktične igre, za katere učenci po mnenju učiteljev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju kažejo večji interes kot učenci v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Omejitve naše raziskave se nanašajo predvsem na velikost vzorca in na neenakomerno porazdelitev anketirancev glede na glasbeno izobrazbo. Dobro bi bilo, da bi dobljene rezultate podkrepili z nadaljnjim raziskovanjem.
Ključne besede: glasba, glasbena ustvarjalnost, pevska improvizacija, instrumentalna improvizacija, ustvarjalne glasbeno-didaktične igre, glasbene sposobnosti
Objavljeno v DKUM: 24.09.2014; Ogledov: 2542; Prenosov: 425
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici