| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv Tomaža Šegule na razvoj slovenske kitarske pedagogike
Nik Lovše, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu po analizi virov raziskujemo delo in življenje Tomaža Šegule. Podrobneje smo se osredotočili na njegovo pedagoško delo, ki zajema enega izmed najpomembnejših učbenikov za poučevanje klasične kitare v Sloveniji. Analizirali smo njegovo začetnico za kitaro Mladi kitarist 1, zbirko skladb Mladi kitarist 2, 1. del; Mladi kitarist 2, 2. del; Mladi kitarist 3, 1. del; Mladi kitarist 3, 2. del, etude Mladi kitarist 2 in Mladi kitarist 3, ter tehnične vaje Mladi kitarist 2 in Mladi kitarist 3 za glasbene šole. Metodološko je magistrsko delo zasnovano na virih, ki pričajo o življenju in pedagoškem delu Tomaža Šegule, ter analizi njegovih šol in delu nekaterih najpomembnejših glasbenih pedagogov, ki so učenci ali učitelji Tomaža Šegule v Sloveniji. Analiza dela Tomaža Šegule je temeljila na pregledu različnih knjig in člankov, objavljenega intervjuja Tomaža Šegule z Miranom Stergulecem in prispevka na Radio televiziji Ljubljana. Tudi sami smo opravili intervjuja s Tomažem Šegulo in Andrejem Grafenauerjem. Empirični del magistrskega dela je sestavljen iz raziskave, kjer so sodelovali učitelji kitare iz glasbenih šol po Sloveniji. V raziskavi nas je zanimala razlika pri uporabi učbenikov Mladi kitarist in stališča učiteljev kitare glede na starostno skupino. Ugotovili smo, da večina učiteljev kitare za poučevanje uporablja učbenike Mladi kitarist, da ob uporabi učbenikov Mladi kitarist učenci dosežejo prvine znanja, ki jih zahteva učni načrt in da učitelji kitare za večino učbenikov Mladi kitarist smatrajo, da so delno primerni in jih dopolnjujejo z ostalo literaturo.
Ključne besede: slovenska kitarska pedagogika, glasbeno šolstvo, kitara, učbeniki za kitaro.
Objavljeno: 24.05.2021; Ogledov: 98; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (46,05 MB)

2.
Uporaba skladb, ki posegajo na jazz področje na glasbenih šolah in uvrstitev klarineta v nadstandardne jazz programe
Julija Fajhtinger, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je zasnovano kot empirično delo. Magistrska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Obravnava uporabo jazz skladb ali skladb, ki vsebujejo elemente jazza na klasičnih programih v nižjih glasbenih šolah, pojav klarineta v nadstandardnih jazz programih v svetu in v Sloveniji. Preučuje, ali učitelji na nižjih glasbenih šolah uvrščajo jazz skladbe ali skladbe z elementi jazza v svoje poučevanje, ali imajo kakšne izkušnje na tem področju in kako je na področju jazza v Sloveniji zastopan klarinet. Teoretični del obsega splošni del o jazzu in pojavu klarineta v tej zvrsti ter pogovore z aktivnimi jazz glasbeniki v Sloveniji, ki so iz svojih življenjskih aktivnostih na tem področju povedali, kako je bilo s pojavom jazza pri nas in kako je bilo s pojavom klarineta v jazzu. Z anketnim vprašalnikom smo torej izvedeli, ali se učitelji poslužujejo skladb, ki posegajo na področje jazza ali vsebujejo elemente jazza, če so imeli priložnost izobraževanja v tej smeri, kje so dobili znanje za poučevanje in če poznajo splošno področje jazza. V magistrskem delu so predstavljeni rezultati anketnih vprašalnikov, ki so jih reševali učitelji klasičnih programov na nižjih glasbenih šolah v Sloveniji.
Ključne besede: Jazz, glasbena šola, glasbeno šolstvo, klarinet, nadstandardni programi
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 513; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

3.
ODNOS DO GLASBENIH TEKMOVANJ V SLOVENIJI NA OSNOVNI IN SREDNJI STOPNJI V GLASBENEM ŠOLSTVU
Anja Zalokar, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je zasnovano kot empirično delo. Obravnava odnos do glasbenih tekmovanj v Sloveniji na osnovni in srednji stopnji v glasbenem šolstvu. Preučuje vzgojno-izobraževalni program glasbenih šol v Sloveniji, glasbena tekmovanja, tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov (TEMSIG) od prvega tekmovanja do danes in srečevanje s tremo na javnih nastopih. Z anketnim vprašalnikom smo izvedeli, kdo učence in dijake spodbudi za glasbeno tekmovanje, ali se radi udeležujejo le teh ter tudi katerih tekmovanj se raje udeležujejo, slovenskih ali tujih. V drugem delu magistrskega dela so predstavljeni rezultati anketnih vprašalnikov, ki so jih reševali učenci osnovne stopnje ter dijaki srednje stopnje na glasbenih šolah.
Ključne besede: Glasbena šola, glasbeno šolstvo, glasbena tekmovanja, Tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov (TEMSIG), trema.
Objavljeno: 10.11.2016; Ogledov: 776; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (373,88 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici