SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
EVOLUCIJA YOUTUBA KOT PLATFORME ZA GLASBENIKE
Kristina Keber, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je raziskava evolucije YouTube kot glasbene platforme v kateri smo se posvetili pregledu sprememb, ki so se dogajale od njegove ustanovitve do danes ter so vplivale na glasbenike. Zanima nas kako so na glasbo vplivali posamezni elementi YouTuba in kdo se je prilagodil komu. V ta namen smo najprej predstavili začetke YouTuba ter nadaljevali s pregledom sprememb, ki so vplivale na glasbeni del platforme. Skozi te vidike predstavimo tri članke s katerimi bomo raziskali vpliv YouTuba na glasbo, njegovo sodelovanje z drugimi glasbenimi platformami ter dobre prakse YouTube glasbenih kanalov.
Ključne besede: YouTube, glasba, platforma, glasbeniki
Objavljeno: 14.10.2015; Ogledov: 614; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

2.
Hans Gerstner (1851-1939) in koncept nacionalne glasbene kulture
Jernej Weiss, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Pričujoči prispevek se osredotoča na delovanje Hansa Gerstnerja, enega najpomembnejših glasbenikov, ki so na Slovensko prišli iz čeških dežel. Ob obravnavi Gerstnerjevega življenja in dela, ki je predvsem posledica njegovega novo odkritega dnevnika, se med drugim zastavlja vprašanje o ustreznosti nekaterih kasnejših glasbenozgodovinskih interpretacij glasbenega dogajanja druge polovice 19. in začetka 20. stoletja na Slovenskem. Slednje so predvsem sledile t. i. konceptu nacionalne glasbene kulture. Tako se vedno bolj kaže potreba po reinterpretaciji nekaterih glasbenozgodovinskih poglavij iz omenjenega obdobja.
Ključne besede: glasba, češki glasbeniki, zgodovina glasbe, Slovenija
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 524; Prenosov: 16
URL Povezava na celotno besedilo

3.
DOŽIVLJANJE ZANOSA PRI SLOVENSKIH VRHUNSKIH GLASBENIKIH
Betsabeja Berkopec, 2016, magistrsko delo

Opis: Zanos je stanje, ki prinaša visoko stopnjo užitka in se nanaša na celostno zaznavanje, ki ga ljudje občutijo, kadar so celostno vključeni v neko dejavnost. Posamezniki so tako intrinzično vključeni v dejavnost, da med izvajanjem ni pomembno nič drugega, saj zelo uživajo in so intrinzično motivirani. Dejavno ukvarjanje z glasbo in tudi poslušanje te lahko pogosto spodbudita zanos. Predhodne raziskave kažejo, da glasbeniki, profesionalni, še pogosteje pa amaterski, pogosto doživljajo zanos pri glasbeni izvedbi, improvizaciji in komponiranju. V magistrski nalogi smo preučili doživljanje zanosa pri vrhunskih glasbenikih, katera od devetih dimenzij zanosa se je najmočneje izrazila, ali obstajajo med spoloma razlike v doživljanju zanosa, ali se ekspertiza povezuje z doživljanjem zanosa pri vrhunskih glasbenikih, ali sta vadenje in zadovoljstvo z izvedbo povezana z doživljanjem zanosa, ali se doživljanje zanosa pozitivno povezuje z interpretativno pripravljenostjo in ali se doživljanje zanosa stopnjuje tudi z zadovoljstvom z življenjem. Sodelovalo je 114 slovenskih vrhunskih glasbenikov. Udeleženci so rešili vprašalnik zanosa DFS-2, vprašalnik zadovoljstva z življenjem SWLS in vprašalnik o doživljanju zanosa, ki je bil oblikovan za raziskavo. Rezultati so pokazali, da se doživljanje zanosa pozitivno povezuje s starostjo, količino vadenja, zadovoljstvom z izvajanjem, interpretativno pripravljenostjo in zadovoljstvom z življenjem. Razlike med spoloma niso bile potrjene. Kot najmočneje izražena dimenzija zanosa se je pokazal občutek nadzora.
Ključne besede: zanos, vrhunsko izvajanje, vrhunski glasbeniki, zadovoljstvo z življenjem
Objavljeno: 09.08.2016; Ogledov: 615; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (514,58 KB)

4.
Jazz v sloveniji
Lara Petek, 2017, magistrsko delo

Opis: Jazz je glasba z dolgo in bogato zgodovino. Njegove korenine prihajajo iz Afrike, ki so se pozneje združile z vplivi iz Evrope. V osnovi gre za združitev afriških črnskih ritmov z evropskimi harmonijami. Za predhodnike jazza označujemo duhovno pesem, blues in ragtime. Skozi zgodovino pa so se izoblikovali različni stili jazza, kot so new orleans, dixieland, chicago, swing, bebop, cool jazz, free jazz, electric jazz. Za to so bili odgovorni različni najvidnejši izvajalci jazzovske glasbe, ki so se za zmeraj zapisali v zgodovino: Louis Armstrong, Duke Ellington, Charlie Parker, Dizzy Gillespie, Miles Davis, John Coltraine in mnogi drugi. Jazz se je pojavil v Evropi, ko se Amerika po prvi svetovni vojni ni več izolirala, ampak je stopila na svetovni trg kot velesila. ZDA so osvajale svet politično, gospodarsko in tudi glasbeno. V prvih desetletjih prihoda jazza na evropska tla je bil zaničevan in prepovedan. Dojemali so ga kot glasbo ameriškega imperializma. Kljub temu nas je dosegel, res morda ne v vsej svoji obliki, pa vendar je njegov vpliv še kako slišen v slovenskih skladbah. Na slovenskih tleh kljub svoji majhnosti premoremo številne jazzovske festivale, kot so Jazzinty, Max Klub festival, Jazz Cerkno, Jaz festival Ljubljana, Jazz Lent, Jazz Kamp, Jazz Ravne, Marezijazz. Ko se posvetimo študiju prisotnosti jazza v izobraževalnih ustanovah, kmalu ugotovimo, da je tega zelo malo ali skoraj nič. V učnih načrtih je sicer predviden, a v zelo majhnem odstotku v primerjavi s klasično glasbo.
Ključne besede: Jazz, Slovenija, glasba, zgodovina, glasbeniki, stili jazza, festivali, izobraževalne ustanove.
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 1180; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (597,02 KB)

5.
Doživljanje izvajalske anksioznosti v povezavi s perfekcionizmom in refleksijo/ruminacijo pri solističnih pevcih različnih glasbenih žanrov
Sintija Leva Bukovnik, 2018, magistrsko delo

Opis: S svojo raziskavo smo želeli preveriti povezave med izvajalsko anksioznostjo (IA), ruminacijo, refleksijo in perfekcionizmom pri glasbenikih razilčnih glasbenih žanrov. Naš vzorec je obsegal 282 udeležencev (116 moških, 166 žensk), starih povprečno 27,61 let, ki solistično nastopajo v narodno-zabavni, zabavni, jazz in klasični zvrsti glasbe. Rezultati so pokazali, da med izvajalsko anksioznostjo in posameznimi dimenzijami perfekcionizma obstajajo pomembne pozitivne in negativne povezave; med IA in osebnimi standardi je bila prisotna nizka negativna povezanost, medtem ko se IA zmerno pozitivno povezuje z dvomom v dejanja, pričakovanji staršev in starševsko kritiko. Izvajalska anksioznost se je povezovala tako z refleksijo kot ruminacijo, pri čemer je bila povezava med izvajalsko anksioznostjo in ruminacijo srednje pozitivna, z refleksijo pa nizko pozitivna. Ugotovili smo, da obstajajo pomembne razlike v doživljanju IA glede na glasbeni žanr; izvajalci klasične glasbe doživljajo največ IA, sledijo jazz izvajalci in izvajalci zabavne glasbe, najmanj IA pa doživljajo izvajalci narodno-zabavne glasbe.
Ključne besede: Izvajalska anksioznost, glasbeniki, perfekcionizem, ruminacija, refleksija, glasbeni žanr
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 127; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (991,13 KB)

6.
»Marketinška naravnanost med slovenskimi glasbeniki«
Mario Čižić, 2018, magistrsko delo

Opis: Glasba že od nekdaj predstavlja velik del našega vsakdana, saj jo uživamo zavestno kot tudi podzavestno. Magistrsko delo v prvem in drugem delu opisuje marketinško naravnanost kot enega temeljnih konceptov marketinga in strukturo ter delovanje glasbene industrije. Kot vsaka druga panoga je v preteklosti tudi glasbena industrija doživela velike transformacije, ki so bile v veliki večini posledica globalizacije in bliskovitega tehnološkega razvoja. V Sloveniji glasbeno industrijo zaradi njenih specifik (predvsem majhnosti) težko primerjamo z največjimi svetovnimi trgi, a kljub temu lahko potegnemo vzporednice z vsaj elementarnimi strukturnimi zasnovami in procesi. Marketinška naravnanost je v razvitejših in večjih glasbenih trgih močno prisotna, mi pa smo problem omejili na področje Slovenije, saj nas zanima stopnja marketinške naravnanosti slovenskih glasbenikov. Podatke smo znotraj raziskave pridobivali s pomočjo anketnega vprašalnika, in sicer smo nagovarjali slovenske glasbenike, tako solo izvajalce, kot tudi glasbene skupine. Stopnjo marketinške naravnanosti smo merili s pomočjo prirejene Narver-Slaterjeve lestvice, kjer smo od treh podkonstruktov (naravnanost na odjemalce, naravnanost na konkurente in medfunkcijska povezanost) uporabili dva, in sicer naravnanost na odjemalce (poslušalce) in naravnanost na konkurente. Zbrane podatke smo statistično obdelali in prišli do zanimivih ugotovitev, namreč od štirih hipotez, smo dve potrdili in dve ovrgli. Ugotovili smo, da ima naravnanost na poslušalce pri slovenskih glasbenikih večjo težo kot naravnanost na konkurente. Ko govorimo o splošni marketinški naravnanosti lahko ugotovimo, da so najbolj marketinško naravnani glasbeniki, ki izvajajo narodnozabavno glasbo, sledijo jim pop izvajalci in izvajalci elektronske glasbe, najmanj marketinško naravnani pa so rock glasbeniki. Pri primerjavi solo izvajalcev in glasbenih skupin ni bilo izmerjenih razlik v stopnji marketinške naravnanosti, prav tako pa tudi na podlagi dobljenih rezultatov ne moremo govoriti o pozitivnem vplivu marketinške naravnanosti glasbenikov na njihovo uspešnost. Koncept marketinške naravnanosti je v Sloveniji na področju glasbene industrije relativno neraziskan, zato izsledki naše raziskave predstavljajo dobre temelje za nadaljnje raziskave. Vsak dan lahko spremljamo aktivnosti slovenskih glasbenikov, ki so povezane z marketingom, saj se tudi oni zavedajo, da na konkurenčnem trgu marketinška naravnanost predstavlja eno večjih dolgoročnih prednosti. Predvidevamo, da bo tudi v prihodnje opaziti rast stopnje marketinške naravnanosti, saj je to trend, ki prihaja k nam z razvitejših trgov z določenim časovnim zamikom.
Ključne besede: Marketinška naravnanost, glasbeniki, slovenska glasbena industrija, naravnanost na poslušalce, naravnanost na konkurente, marketing, marketinške aktivnosti v glasbeni industriji, marketinška naravnanost kot konkurenčna prednost.
Objavljeno: 17.01.2019; Ogledov: 205; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici