1. Analiza razvoja glasbenega talenta hrvaške orglavke Teje Kulaš - študija primera : magistrsko deloTjaša Drovenik Adamec, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo skozi študijo primera priznane hrvaške orglavke Teje Kulaš analizira razvoj glasbenega talenta, v kontekstu katerega se osredotoča na pomembnost vpliva različnih zunanjih in notranjih dejavnikov v različnih življenjskih obdobjih orgelske umetnice (zgodnje otroštvo, srednje otroštvo, adolescenca in zgodnja odrasla doba). V prvem delu študije primera je bil uporabljen lasten anketni vprašalnik, ki vključuje nabor 29 dejavnikov. V drugem delu študije primera smo izvedli pisni intervju, ki je vključeval odprta vprašanja, ki se nanašajo na osebno refleksijo, strategije učenja, medosebne odnose, čustveno in psihološko dobrobit, osebni razvoj, vlogo mentorstva, prilagodljivost in odprtost, pretekle izzive, vizijo prihodnosti in nasvet sebi. Teoretsko je poleg literature s področja glasbenega talenta delo podprto z biografijami treh pomembnih orgelskih umetnikov (J. S. Bach, C. Franck in J. Demessieux) iz različnih glasbenih obdobij (baroka, romantike in obdobja 20. stoletja), kar omogoča vpogled v zgodovinske in sodobne perspektive razvoja glasbenega talenta na področju orgelske glasbe. Magistrsko delo prispeva k boljšemu razumevanju kompleksnosti razvoja glasbenega talenta, ki ni odvisen zgolj od prirojenih sposobnosti, temveč tudi od interakcije med številnimi zunanjimi in notranjimi dejavniki, ter predstavlja temelj za izpeljavo praktičnih usmeritev za pedagoško prakso, namenjeno spodbujanju optimalnega razvoja mladih glasbenih talentov.
Ključne besede: nadarjenost in talent, glasbeni talent, zunanji in notranji dejavniki, študija primera, orgelska umetnost
Objavljeno v DKUM: 13.06.2024; Ogledov: 189; Prenosov: 34
 Celotno besedilo (1,95 MB) |
2. Dejavniki razvoja glasbenega talenta na področju narodnozabavne glasbe : magistrsko deloDavorin Bek, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. Teoretični del obravnava teoretično podlago s področja nadarjenosti, ki je lahko specifična ali pa splošna, ter razvojne modele nadarjenosti, razvite v okviru raziskovanja talenta in nadarjenosti. Med njimi izstopata Gagnéjev model nadarjenosti in Münchenski model, ki sta v pričujočem magistrskem delu podrobneje predstavljena. Nadalje se teoretični del osredotoča še na prepoznavanje posebnih sposobnosti, tipe nadarjenosti in notranje ter zunanje dejavnike razvoja talenta. Namen raziskave v okviru magistrskega dela, v kateri je sodelovalo 240 oseb, je bil preučiti vpliv dejavnikov razvoja glasbenega talenta v obdobju od 6. do 10. leta starosti. V ta namen smo na podlagi preučene literature oblikovali anketni vprašalnik, ki smo ga razposlali med člane narodnozabavnih glasbenih zasedb iz celotne Slovenije. Z uporabo 7-stopenjske lestvice smo preučevali vpliv notranjih in zunanjih dejavnikov na razvoj glasbenega talenta in preverjali, ali obstajajo statistično pomembne razlike glede na spol, starost, doseženo stopnjo glasbene izobrazbe ter predajanje glasbenega znanja v obdobju med 6. do 10. letom starosti. Glede na starost in dejstvo, ali posameznik predaja glasbeno znanje dalje ali ne, statistično pomembnih razlik v vplivu dejavnikov razvoja glasbenega talenta z našo raziskavo nismo ugotovili. Obstajajo pa statistično pomembne razlike pri dejavnikih razvoja glasbenega talenta glede na stopnjo dosežene izobrazbe in glede na spol.
Ključne besede: Glasbeni talent, dejavniki razvoja glasbenega talenta, zunanji dejavniki, notranji dejavniki, narodnozabavna glasba.
Objavljeno v DKUM: 09.06.2023; Ogledov: 514; Prenosov: 47
Celotno besedilo (2,99 MB) |
3. Glasbene sposobnosti, glasbena izvedba in neglasbene značilnosti učencev, ki obiskujejo glasbeno šoloNejka Podplatan, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo tri področja značilnosti glasbenega talenta: glasbene sposobnosti, glasbeno izvedbo in neglasbene značilnosti. V teoretičnem delu je najprej predstavljen temeljni teoretski okvir obravnave značilnosti glasbeno talentiranih učencev na razredni stopnji. Sledi podrobnejša obravnava (treh) izpostavljenih področij glasbenega talenta. Empirični del predstavlja raziskavo, ki je bila izvedena z deskriptivno metodo, podatki pa so bili pridobljeni s kvantitativnim pristopom. Temeljni cilj raziskave je bil proučiti značilnosti glasbeno talentiranih inštrumentalistov, ki obiskujejo glasbeno šolo Vzorec je vključeval 268 učiteljev inštrumentalnega pouka, ki poučujejo na glasbenih šolah Republike Slovenije. Izmed vseh učencev in učenk (od 6 do 10 let) so izbrali tistega oz. tisto, ki je po njihovem mnenju najbolj glasbeno talentiran/-a, in ga/jo ocenili s pomočjo anketnega vprašalnika. Pri tem je bil uporabljen obstoječi merski inštrumentarij avtorja Kovačiča (2016). Rezultati raziskave so pokazali, da so značilnosti glasbeno talentiranih inštrumentalistov, ki se nanašajo na glasbene sposobnosti, glasbeno izvedbo in neglasbene značilnosti nadpovprečno izražene (v intervalu 4 < M < 7). Spol ni statistično pomembno povezan z značilnostmi glasbeno talentiranih inštrumentalistov na področju glasbene sposobnosti. Razlika med deklicami in dečki se je pokazala pri dveh od štirih značilnostih glasbene izvedbe (delna potrditev hipoteze). Pri značilnostih glasbeno talentiranih inštrumentalistov na področju neglasbene značilnosti pa statistično pomembnih razlik med spoloma v glavnem ni. Z višanjem obiskovanja letnika inštrumentalnega pouka v glasbeni šoli oz. s starostjo, se izražene značilnosti glasbeno talentiranih inštrumentalistov statistično pomembno ne zvišujejo, razen v glavnem na področju neglasbene značilnosti.
Ključne besede: glasbeni talent, glasbena šola, glasbene sposobnosti, glasbena izvedba, neglasbene značilnosti
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 1592; Prenosov: 151
Celotno besedilo (1,82 MB) |
4. Glasbena ustvarjalnost, glasbene aktivnosti in glasbeno znanje učencev, ki obiskujejo glasbeno šoloPetra Mauko, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo predstavili talent na glasbenem področju, ki so ga proučevali že številni znanstveniki. Za izhodišče proučevanja nam je služila doktorska dizertacija Kovačiča (2016), ki je glasbeni talent razdelil na šest področij: glasbene sposobnosti, glasbena ustvarjalnost, glasbena izvedba, glasbeno znanje, glasbene aktivnosti in neglasbene značilnosti. V pričujočem delu so podrobneje predstavljena tri področja, in sicer glasbena ustvarjalnost, glasbeno znanje in glasbene aktivnosti. Namen dela je bil proučiti izraženost nabora značilnosti pri glasbeno talentiranih instrumentalistih, starih od 6 do 10 let. Zanimalo nas je, ali so izražene značilnosti statistično značilno povezane s spolom in ali se s starostjo statistično značilno zvišujejo. Anonimne anketne vprašalnike smo poslali učiteljem instrumentalnega pouka na glasbenih šolah po vsej Sloveniji. Odzvalo se je 268 učiteljev iz 39 glasbenih šol, ki so po lastni presoji izbrali najbolj glasbeno talentiranega učenca in ga ocenili s pomočjo 7-stopenjske lestvice. V raziskavo je bilo tako vključenih 268 učencev.
Ugotovili smo, da so značilnosti glasbeno talentiranih instrumentalistov na vseh treh proučevanih področjih (glasbena ustvarjalnost, glasbene aktivnosti in glasbeno znanje) nadpovprečno izražene. Spol ni statistično značilno povezan z značilnostmi glasbeno talentiranih instrumentalistov na nobenem od treh proučevanih področij. Nobena izmed značilnosti teh proučevanih področij se z višanjem obiskovanja letnika v glasbeni šoli ne zvišuje.
Ključne besede: glasbeni talent, značilnost glasbeno talentiranih inštrumentalistov, glasbena ustvarjalnost, glasbeno znanje, glasbene aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 24.08.2018; Ogledov: 1570; Prenosov: 168
Celotno besedilo (1,17 MB) |
5. NEKATERE PSIHOLOŠKE IN SOCIALNE ZNAČILNOSTI GLASBENO USTVARJALNIH UČENCEVIngrid Zobec, 2013, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je raziskati, ali so značilnosti glasbeno ustvarjalnih otrok na področjih samopodobe, motivacije, učne uspešnosti, socialnih odnosov in osebnosti nadpovprečno izražene ter ali obstajajo razlike glede na spol in vzgojno-izobraževalno obdobje. Pomembno je poznati značilnosti glasbeno ustvarjalnih otrok na omenjenih področjih, saj to vodi v lažje razumevanje le-teh in oblikovanje kvalitetnejšega pouka.
Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, namenjenega učiteljem od 2. do 4. razreda. Sodelovalo je 142 učiteljev (30 osnovnih šol) s celotnega območja Republike Slovenije.
V skladu s postavljeno hipotezo je bilo ugotovljeno, da so značilnosti glasbeno ustvarjalnih učencev na vseh proučevanih področjih nadpovprečno izražene. S pomočjo Mann-Whitneyevega preizkusa smo ugotovili in tudi potrdili hipotezo, da ne obstajajo statistično značilne razlike v značilnostih glasbeno ustvarjalnih učencev glede na vzgojno-izobraževalno obdobje. Delno smo potrdili hipotezo o neobstoju statistično značilnih razlik v značilnostih proučevanih glede na spol, saj so se razlike pokazale na področjih motivacije, učne uspešnosti in osebnosti v prid deklicam.
Omejitve naše raziskave se nanašajo predvsem na velikost vzorca in neenakomeren delež udeležencev glede na spol. Posplošitev dobljenih rezultatov bi bilo dobro podkrepiti še z nadaljnjim raziskovanjem.
Ključne besede: glasba, nadarjenost, glasbeni talent, glasbena ustvarjalnost, značilnosti glasbeno ustvarjalnih, psihološke značilnosti, socialne značilnosti
Objavljeno v DKUM: 15.02.2013; Ogledov: 2575; Prenosov: 263
Celotno besedilo (1,09 MB) |
6. SPODBUJANJE RAZVOJA GLASBENIH SPOSOBNOSTI V 1. IN 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLEDaša Rožič, 2012, diplomsko delo Opis: S prebiranjem sodobne literature smo prišli do spoznanja, da se glasbene sposobnosti najintenzivneje razvijajo do otrokovega desetega leta starosti. Naš namen je bil raziskati, kako in na kakšen način učitelji razrednega pouka spodbujajo razvoj glasbenih sposobnosti pri učencih in ali obstajajo razlike glede na starost otrok. V teoretičnem delu so predstavljene teorije o razvoju glasbenih sposobnosti, stopnje glasbenih sposobnosti, elementi glasbene vzgoje, obravnavane pa so tudi glasbene didaktične igre. Sledi empirični del, v katerem smo uporabili deskriptivno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Vzorec izvedene raziskave zajema 100 učiteljev razrednega pouka, in sicer 50, ki jih poučuje 1. razred in 50, ki jih poučuje 4. razred. Uporabljen Mann-Whitneyjev preizkus je pokazal, da pri posvečanju pozornosti glasbenim dejavnostim kot so petje pesmi ter vokalno in instrumentalno ustvarjanje obstajajo statistično značilne razlike glede na starost otrok. Glasbena dejavnost kot sta vokalno in instrumentalno ustvarjanje se v 1. razredu ne uporablja tako pogosto kot v 4. razredu. Prav tako uporabljen hi-kvadrat preizkus je pokazal, da obstajajo razlike med razredoma glede pogostosti izvajanja glasbenih didaktičnih iger, saj so le-te v 1. razredu prisotne v večji meri. Prišli smo tudi do spoznanja, da glede spodbujanja razvoja melodičnega posluha ne obstajajo statistično značilne razlike med razredoma, medtem ko glede spodbujanja razvoja ritmičnega posluha obstajajo v korist pogostosti uporabe glasbenih didaktičnih iger. Vse razlike, katere smo ugotovili skozi izvedeno raziskavo, so ustrezne glede na razvojno stopnjo učencev.
Ključne besede: Glasbeni razvoj, glasbene sposobnosti, glasbene dejavnosti, glasbene didaktične igre, nadarjenost, talent.
Objavljeno v DKUM: 25.07.2012; Ogledov: 3338; Prenosov: 582
Celotno besedilo (901,89 KB) |
