| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
GLASBENA USTVARJALNOST OTROK V VRTCU
Tina Lampreht, 2011, diplomsko delo

Opis: Že dolgo je znano, da naloga vzgojitelja ni posredovanje informacij in znanj, ampak sooblikovanje spodbudnega in raznolikega glasbenega okolja v vrtcu. Otroku ne govorimo o glasbi, ampak jo ustvarja, izvaja in posluša sam. Otrokove glasbene sposobnosti in znanja se razvijajo na osnovi njegovega aktivnega izvajanja in poslušanja glasbenih vsebin, aktivnost pa je posredno povezana in odvisna od otrokovega interesa. Aktiven odnos otrok do glasbe prepoznamo po njihovi želji, da sami, brez navzočnosti vzgojitelja, pojejo, odkrivajo nove zvočne efekte, da želijo poslušati točno določeno skladbo ali da jim pojemo in igramo. Diplomsko delo z naslovom Glasbena ustvarjalnost otrok v vrtcu obravnava prisotnost in vrste glasbene ustvarjalnosti, ki se je poslužujejo v različnih vrtcih po Sloveniji. V teoretičnih izhodiščih diplomskega dela je predstavljen razvoj otrokove ustvarjalnosti, glasbeni razvoj otrok v različnih starostnih obdobjih, področje umetnosti v Kurikulumu ter glasbena ustvarjalnost otrok na pevskem in instrumentalnem področju. V empiričnemu delu smo prikazali rezultate raziskave, s katero smo želeli ugotoviti prisotnost glasbene ustvarjalnosti v vrtcu, različna odstopanja pri glasbeni ustvarjalnosti glede na starost otrok ter obseg glasbene ustvarjalnosti vzgojiteljev in vzgojiteljic otrok.
Ključne besede: Ustvarjalnost, glasbena ustvarjalnost, glasbena ustvarjalnost v Kurikulumu za vrtce, glasbeni razvoj, pevske sposobnosti, instrumentalno ustvarjanje, mali ritmični instrumenti, mali melodični instrumenti, lastni instrumenti.
Objavljeno: 16.03.2011; Ogledov: 4155; Prenosov: 888
.pdf Celotno besedilo (747,34 KB)

2.
PRILJUBLJENOST DEL JANEZA BITENCA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Vesna Kotnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Pri pouku glasbene vzgoje je pomembno, da izbiramo kvalitetno glasbo, pa naj bo za izvajanje, poslušanje ali za glasbeno ustvarjanje. V prvem triletju se nadaljuje razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti, kot sta melodični in ritmični posluh. Zato moramo ustvariti primerno glasbeno okolje. Vsega tega se je zavedal tudi Janez Bitenc. Da bi otrokom omogočil idealno glasbeno vzgojo, je začel pisati pesmice za predšolske otroke in otroke v prvih letih osnovne šole. Bitenc velja za utemeljitelja sistematične glasbene vzgoje. Napisal je množico kvalitetnih pesmic in glasbenih pravljic za otroke, ki jih je prilagodil njihovemu glasbenemu razvoju. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti stopnjo priljubljenosti in poznavanje pesmic Janeza Bitenca med učenci prvega triletja osnovne šole, predvsem med učenci drugega in tretjega razreda. V raziskavo so bili vključeni učenci drugih in tretjih razredov OŠ Vojnik, s podružnicami v Socki, Novi Cerkvi in Šmartnem, OŠ Frankolovo in OŠ Dobrna. Vzorec je bil izenačen, 100 učencev drugega in 100 učencev tretjega razreda. Pri raziskovanju sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom in primerno obdelani s pomočjo računalniškega programa SPSS. Rezultati so pokazali, da učenci Janeza Bitenca dobro poznajo, stopnja priljubljenosti njegovih pesmic pa je zelo visoka.
Ključne besede: Janez Bitenc, izdana literatura, otrok v prvem triletju, značilnosti otroške pesmi, literarna vsebina, glasbena podoba, zmožnosti petja, glasbeni razvoj.
Objavljeno: 04.09.2011; Ogledov: 2244; Prenosov: 673
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

3.
GLASBENE PREFERENCE PREDŠOLSKIH OTROK
Brigita Gabrovec, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bodo predstavljene glasbene preference predšolskih otrok. V teoretičnem delu bodo predstavljene funkcije glasbene vzgoje pri celostnem razvoju otrokove osebnosti, glasbeni razvoj otroka, dejavnosti v vrtcu, značilnosti razvoja glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju in glasbene preference. V raziskavo so bile vključene 104 vzgojitelji/-ce predšolskih otrok, ki so ocenjevali/-e glasbene preference različno starih deklic in dečkov iz štajerske in ljubljanske regije in iz mesta in podeželja. Rezultati raziskave so pokazali, da vzgojitelji/-ce predšolskih otrok ne opažajo razlik v času dnevnega poslušanja glasbe glede na starost otrok, ne glede na regiji niti ne glede na mestne in podeželske otroke. Manjše razlike so se pokazale pri pogostosti poslušanja glasbe v prostorih vrtca, poslušanju glasbe preko medijev, med glasbenimi aktivnostmi, ki se v vrtcu najpogosteje izvajajo, glasbene aktivnosti, ki jih imajo predšolski otroci v vrtcu najraje, pri pogostosti predvajanja glasbe med aktivnostmi, med aktivnostmi, ki jih imajo predšolski otroci najraje, pri glasbenih zvrsteh, ki se najpogosteje predvajajo, glasbene zvrsti, ki jih najraje poslušajo otroci, in pri dejavnikih, ki vplivajo na otrokov izbor pesmi.
Ključne besede: - funkcije glasbenega vzgoje, - glasbeni razvoj otroka, - glasbene preference, - glasba.
Objavljeno: 03.06.2011; Ogledov: 3121; Prenosov: 431
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

4.
EMOCIONALNO VREDNOTENJE GLASBENIH ZVRSTI V ČETRTEM IN SEDMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Miran Čarni, 2011, diplomsko delo

Opis: Današnji mediji omogočajo obkrožanje ljudi z najrazličnejšo glasbo na vsakem koraku. Razprav o glasbeno lepem je veliko, vendar kljub temu posameznih glasbenih zvrsti ne moremo primerjati, saj ima vsaka svojo specifičnost, v vsaki najdemo dobro in slabo. Da bi otroku pomagali razvijati njegov glasbeni okus in ga ozaveščati za presojo glasbenih vrednot, ga moramo znati voditi skozi ta proces glasbene socializacije, ga vzgajati in izobraževati, da bo znal kritično poslušati, sam presojati ter vrednotiti, kaj je, in kaj ni kvalitetna glasba. Namen diplomskega dela je bil s pomočjo glasbenih primerov ugotoviti, kako učenci četrtih in sedmih razredov emocionalno (čustveno) doživljajo predvajano glasbo, jo vrednotijo, preferirajo na podlagi všečnosti ter kaj vpliva na glasbeno všečnost posameznika. Rezultati raziskave so pokazali, da učenci predvajano glasbo precej raznovrstno čustveno vrednotijo in med popularno ter sodobno klasično glasbo najbolj preferirajo popularno glasbeno zvrst. Slednja glasbena zvrst je fantom ljubša, medtem ko dekleta bolj kot fantje višje ocenjujejo sodobno klasično zvrst. Rezultati tudi kažejo, da popularno glasbo nekoliko bolj preferirajo učenci podeželskih šol, saj so v primerjavi z njimi učenci mestnih šol pogosteje izbirali sodobno klasično glasbo. Ugotovili smo, da obstajajo vidna razlikovanja med glasbeno nedejavnimi in glasbeno dejavnimi učenci. Slednji na podlagi všečnosti višje ocenjujejo sodobno klasično glasbo kot učenci, ki se z glasbeno dejavnostjo ne ukvarjajo. Dobljeni rezultati nam hkrati prikazujejo, da med četrtošolci in sedmošolci ni večjih odstopanj glede všečnosti predvajane glasbe, obstajajo pa bistvene razlike v utemeljevanju izbora všečne glasbe. Z rezultati raziskave smo prišli tudi do spoznanja, da glasbeno dejavni učenci doživljajo sodobno klasično izvedbo bolj pozitivno kot glasbeno nedejavni učenci. Na podlagi teh ugotovitev lahko govorimo o pozitivnem vplivu glasbe na otrokovo sprejemanje, doživljanje in vrednotenje glasbenih prvin, ki se pri posamezniku v okviru glasbenih dejavnostih še posebej razvijajo.
Ključne besede: emocije, pozno otroštvo, predadolescenca, glasbene zvrsti, vrednotenje glasbe, glasbeni razvoj, glasbeno doživljanje.
Objavljeno: 22.06.2011; Ogledov: 2260; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
GLASBA V DRUŽINI PREDŠOLSKEGA OTROKA
Maja Vrzelak, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo na podlagi teoretičnega in empiričnega dela naloge raziskali prisotnost glasbe v družini predšolskega otroka. V teoretičnem delu smo se najprej osredotočili na družino, saj prva ustreže otrokovi želji po glasbenem udejstvovanju in mu nudi možnost glasbenega izražanja. V nadaljevanju smo namenili pozornost splošnemu ter glasbenemu razvoju predšolskega otroka. Dotaknili smo se tudi glasbene vzgoje, ki prispeva k uresničitvi veliko vzgojno-izobraževalnih ciljev. Spoznali smo različne glasbene dejavnosti ter predstavili področje umetnosti v Kurikulumu za vrtce. V empiričnem delu smo prikazali rezultate raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov. Z raziskavo smo raziskali prisotnost glasbe v družini predšolskega otroka. Zanimalo nas je, kako pogosto se starši posvečajo glasbenim dejavnostim ter katera je najpogostejša glasbena dejavnost. Prav tako smo želeli preveriti odstopanja glede na glasbeno izobrazbo staršev.
Ključne besede: Predšolski otrok, družina, glasba, glasbene dejavnosti, kurikulum, glasbeni ter splošni razvoj otroka.
Objavljeno: 27.06.2011; Ogledov: 2647; Prenosov: 367
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

6.
GLASBENE PREFERENCE PREKMURSKIH IN ŠTAJERSKIH PETOŠOLCEV
Andrej Kosednar, 2012, diplomsko delo

Opis: Izraz glasbena preferenca označuje človekova nagnjena do določene glasbene zvrsti. Ker je v današnji masovni glasbeni industriji ogromno glasbenih zvrsti, se pojavlja vprašanje, katere so tiste zvrsti glasbe, ki jih ljudje največ preferirajo. V diplomskem delu nas zanimajo glasbene preference prekmurskih in štajerskih petošolcev. Pri celostnem razvoju so osvetljene funkcije glasbene vzgoje, glasbeno razvojne značilnosti ter glasbene preference. Namen empirične raziskave, v katero je vključenih 100 prekmurskih in 100 štajerskih petošolcev, je bil raziskati, kakšne so glasbene preference teh učencev. Anketne vprašalnike smo primerjali glede na spol in kraj bivanja anketiranca. Uporabljena je deskriptivna metoda empiričnega pedagoškega raziskovalnega dela. Rezultati glede na spol kažejo, da obstajajo statistično pomembne razlike v kvantiteti poslušanja glasbe v družbi prijateljev, poslušanju glasbe v krogu družine, doma ter v všečnosti glasbenih zvrsti. Glede na kraj bivanja obstaja razlika v poznavanju nekaterih glasbenih zvrsti in všečnosti glasbenih zvrsti. Če gledamo na splošno, je tako enim kot drugim najljubša tuja zabavna glasba, raziskava tudi prikazuje, da ni razlik v vzrokih za poslušanje njim najljubše glasbene zvrsti glede na spol in kraj bivanja, saj kot najpomembnejšega oboji navajajo melodijo. Ugotovili smo, da tudi predadolescenti glasbene zvrsti poznajo in preferirajo različno, podobno kot njihovi vrstniki po svetu. Za večje poznavanje in preferiranje različnih glasbenih zvrsti bi bilo potrebno otrokom predstaviti in večkrat predvajati različno glasbo.
Ključne besede: glasba, glasbene preference, glasbene zvrsti, funkcije glasbene vzgoje, glasbeni razvoj otroka
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 1439; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (434,94 KB)

7.
8.
SPODBUJANJE RAZVOJA GLASBENIH SPOSOBNOSTI V 1. IN 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Daša Rožič, 2012, diplomsko delo

Opis: S prebiranjem sodobne literature smo prišli do spoznanja, da se glasbene sposobnosti najintenzivneje razvijajo do otrokovega desetega leta starosti. Naš namen je bil raziskati, kako in na kakšen način učitelji razrednega pouka spodbujajo razvoj glasbenih sposobnosti pri učencih in ali obstajajo razlike glede na starost otrok. V teoretičnem delu so predstavljene teorije o razvoju glasbenih sposobnosti, stopnje glasbenih sposobnosti, elementi glasbene vzgoje, obravnavane pa so tudi glasbene didaktične igre. Sledi empirični del, v katerem smo uporabili deskriptivno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Vzorec izvedene raziskave zajema 100 učiteljev razrednega pouka, in sicer 50, ki jih poučuje 1. razred in 50, ki jih poučuje 4. razred. Uporabljen Mann-Whitneyjev preizkus je pokazal, da pri posvečanju pozornosti glasbenim dejavnostim kot so petje pesmi ter vokalno in instrumentalno ustvarjanje obstajajo statistično značilne razlike glede na starost otrok. Glasbena dejavnost kot sta vokalno in instrumentalno ustvarjanje se v 1. razredu ne uporablja tako pogosto kot v 4. razredu. Prav tako uporabljen hi-kvadrat preizkus je pokazal, da obstajajo razlike med razredoma glede pogostosti izvajanja glasbenih didaktičnih iger, saj so le-te v 1. razredu prisotne v večji meri. Prišli smo tudi do spoznanja, da glede spodbujanja razvoja melodičnega posluha ne obstajajo statistično značilne razlike med razredoma, medtem ko glede spodbujanja razvoja ritmičnega posluha obstajajo v korist pogostosti uporabe glasbenih didaktičnih iger. Vse razlike, katere smo ugotovili skozi izvedeno raziskavo, so ustrezne glede na razvojno stopnjo učencev.
Ključne besede: Glasbeni razvoj, glasbene sposobnosti, glasbene dejavnosti, glasbene didaktične igre, nadarjenost, talent.
Objavljeno: 25.07.2012; Ogledov: 2151; Prenosov: 472
.pdf Celotno besedilo (901,89 KB)

9.
KOMPETENTNOST RAZREDNEGA UČITELJA ZA POUČEVANJE GLASBENE VZGOJE
Aleksandra Kelemina, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Kompetentnost razrednega učitelja za poučevanje glasbene vzgoje sestavljata dva dela. V prvem, teoretičnem delu, je definiran pojem kompetence. Ugotovljeno je, da poznamo več vrst kompetenc, podrobneje pa so nas zanimale kompetence učiteljev razrednega pouka. V nadaljevanju so zapisane glasbene značilnosti otrok pred vstopom v šolo in glasbeni razvoj otrok na razredni stopnji, torej otrok med šestim in desetim letom starosti. Nekaj besed je namenjenih glasbeni vzgoji v osnovni šoli in glasbenim predmetom v študijskih programih razrednega pouka. Narejena je primerjava med tremi slovenskimi fakultetami: Pedagoško fakulteto v Mariboru, Pedagoško fakulteto v Ljubljani in Pedagoško fakulteto na Primorskem, smer Razredni pouk. Ob koncu prvega dela je narejena primerjava vzgojno-izobraževalnega procesa vseh treh, prej omenjenih, fakultet. V drugem, praktičnem, delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati ankete, ki je bile izvedena na območju Ormoža in med posameznimi učiteljicami v Podravski regiji. Vprašanja so se nanašala na njihovo kompetentnost za poučevanje glasbene vzgoje.
Ključne besede: Kompetentnost razrednih učiteljev Glasbena vzgoja Glasbeni razvoj Študijski program Fakulteta
Objavljeno: 25.07.2012; Ogledov: 1688; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

10.
VPLIV ZGODNJEGA GLASBENEGA IZOBRAŽEVANJA NA RAVEN RAZVITOSTI ELEMENTARNIH GLASBENIH SPOSOBNOSTI 5-6 LET STARIH OTROK
Helena Vargazon, 2014, magistrsko delo

Opis: Teoretični del magistrskega dela zajema predstavitev zgodnjega glasbenega izobraževanja v slovenskem prostoru. Podrobneje smo izpostavili različne programe glasbenega izobraževanja predšolskih otrok, splošne značilnosti glasbenega razvoja predšolskih otrok, glasbene dejavnosti, ki se izvajajo v različnih programih, in glasbene preference. V empiričnem delu smo raziskovali: vpliv različnih glasbenih programov (program Predšolska glasbena vzgoja, program Glasbeno uvajanje po Edgarju Willemsu in javni, nacionalni program predšolske vzgoje Kurikulum za vrtce) na razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti 5-6 let starih otrok in interes otrok do glasbenih dejavnosti.
Ključne besede: zgodnje glasbeno izobraževanje, glasbeni razvoj, glasbene dejavnosti, melodični in ritmični posluh, glasbene preference
Objavljeno: 23.07.2014; Ogledov: 1199; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.36 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici