| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
EMOCIONALNO VREDNOTENJE GLASBENIH ZVRSTI V ČETRTEM IN SEDMEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Miran Čarni, 2011, diplomsko delo

Opis: Današnji mediji omogočajo obkrožanje ljudi z najrazličnejšo glasbo na vsakem koraku. Razprav o glasbeno lepem je veliko, vendar kljub temu posameznih glasbenih zvrsti ne moremo primerjati, saj ima vsaka svojo specifičnost, v vsaki najdemo dobro in slabo. Da bi otroku pomagali razvijati njegov glasbeni okus in ga ozaveščati za presojo glasbenih vrednot, ga moramo znati voditi skozi ta proces glasbene socializacije, ga vzgajati in izobraževati, da bo znal kritično poslušati, sam presojati ter vrednotiti, kaj je, in kaj ni kvalitetna glasba. Namen diplomskega dela je bil s pomočjo glasbenih primerov ugotoviti, kako učenci četrtih in sedmih razredov emocionalno (čustveno) doživljajo predvajano glasbo, jo vrednotijo, preferirajo na podlagi všečnosti ter kaj vpliva na glasbeno všečnost posameznika. Rezultati raziskave so pokazali, da učenci predvajano glasbo precej raznovrstno čustveno vrednotijo in med popularno ter sodobno klasično glasbo najbolj preferirajo popularno glasbeno zvrst. Slednja glasbena zvrst je fantom ljubša, medtem ko dekleta bolj kot fantje višje ocenjujejo sodobno klasično zvrst. Rezultati tudi kažejo, da popularno glasbo nekoliko bolj preferirajo učenci podeželskih šol, saj so v primerjavi z njimi učenci mestnih šol pogosteje izbirali sodobno klasično glasbo. Ugotovili smo, da obstajajo vidna razlikovanja med glasbeno nedejavnimi in glasbeno dejavnimi učenci. Slednji na podlagi všečnosti višje ocenjujejo sodobno klasično glasbo kot učenci, ki se z glasbeno dejavnostjo ne ukvarjajo. Dobljeni rezultati nam hkrati prikazujejo, da med četrtošolci in sedmošolci ni večjih odstopanj glede všečnosti predvajane glasbe, obstajajo pa bistvene razlike v utemeljevanju izbora všečne glasbe. Z rezultati raziskave smo prišli tudi do spoznanja, da glasbeno dejavni učenci doživljajo sodobno klasično izvedbo bolj pozitivno kot glasbeno nedejavni učenci. Na podlagi teh ugotovitev lahko govorimo o pozitivnem vplivu glasbe na otrokovo sprejemanje, doživljanje in vrednotenje glasbenih prvin, ki se pri posamezniku v okviru glasbenih dejavnostih še posebej razvijajo.
Ključne besede: emocije, pozno otroštvo, predadolescenca, glasbene zvrsti, vrednotenje glasbe, glasbeni razvoj, glasbeno doživljanje.
Objavljeno: 22.06.2011; Ogledov: 2257; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

2.
INTERES ŠTUDENTOV DO POSLUŠANJA RAZLIČNIH ZVRSTI GLASBE
Sanja Omerzel, 2012, diplomsko delo

Opis: Vsaka zvrst glasbe posebej zahteva svoj način poslušanja in ustvarja svojstveno razpoloženje. Poslušanje glasbe je ena najpomembnejših dejavnosti za doživljanje, sprejemanje in razumevanje glasbenih vsebin. Vpliva na človekov glasbeni, estetski, moralni, telesni in duševni razvoj. Pomembno je, da smo že kot otroci postavljeni v »zdravo« glasbeno okolje, za katerega poskrbijo starši in ostali pomembni drugi (vzgojitelji, učitelji …). S tem, kako glasba vpliva na človeka in kakšen je njun odnos, pa se ukvarjajo različne znanstvene discipline, kot na primer: estetika, sociologija glasbe, psihologija glasbe, glasbena pedagogika … Skozi diplomsko delo spoznamo vse naštete znanstvene discipline, ki nam pomagajo pri boljšem razumevanju pomena glasbe. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen je interes študentov do poslušanja različnih zvrsti glasbe. Zanimalo nas je, katere glasbene zvrsti poslušajo študentje, ali so v otroštvu poslušali glasbo skupaj s starši, katere glasbene skupine oziroma izvajalci so posameznikom najbolj všeč, za katere menijo, da izvajajo kvalitetno glasbo, in to, katere koncerte obiskujejo študenti ter v kolikšni meri. Izsledki so pokazali, da večina študentov najraje posluša pop in rock glasbo in da je več kot polovica študentov v otroštvu skupaj s starši poslušala glasbo, ki so jo starši izbrali po svojem okusu, ne oziraje se na to, da bi poslušali umetnostno vredno glasbo. Pomembno je, da je okolje, v katerem kot otroci odraščamo, spodbudno. Starši se morajo zavedati, kako pomembno je, da otroka spodbujajo in mu razvijajo interes do poslušanja kakovostne, umetniško vredne glasbe, saj kakor smo ugotovili, glasbene izkušnje v otroštvu vplivajo na oblikovanje interesa do glasbe v kasnejših letih.
Ključne besede: Glasba, poslušanje glasbe, glasbene zvrsti, popularna glasba, umetniška (resna) glasba, glasbeni okus, mediji
Objavljeno: 25.07.2012; Ogledov: 2419; Prenosov: 476
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

3.
GLASBENE PREFERENCE PREKMURSKIH IN ŠTAJERSKIH PETOŠOLCEV
Andrej Kosednar, 2012, diplomsko delo

Opis: Izraz glasbena preferenca označuje človekova nagnjena do določene glasbene zvrsti. Ker je v današnji masovni glasbeni industriji ogromno glasbenih zvrsti, se pojavlja vprašanje, katere so tiste zvrsti glasbe, ki jih ljudje največ preferirajo. V diplomskem delu nas zanimajo glasbene preference prekmurskih in štajerskih petošolcev. Pri celostnem razvoju so osvetljene funkcije glasbene vzgoje, glasbeno razvojne značilnosti ter glasbene preference. Namen empirične raziskave, v katero je vključenih 100 prekmurskih in 100 štajerskih petošolcev, je bil raziskati, kakšne so glasbene preference teh učencev. Anketne vprašalnike smo primerjali glede na spol in kraj bivanja anketiranca. Uporabljena je deskriptivna metoda empiričnega pedagoškega raziskovalnega dela. Rezultati glede na spol kažejo, da obstajajo statistično pomembne razlike v kvantiteti poslušanja glasbe v družbi prijateljev, poslušanju glasbe v krogu družine, doma ter v všečnosti glasbenih zvrsti. Glede na kraj bivanja obstaja razlika v poznavanju nekaterih glasbenih zvrsti in všečnosti glasbenih zvrsti. Če gledamo na splošno, je tako enim kot drugim najljubša tuja zabavna glasba, raziskava tudi prikazuje, da ni razlik v vzrokih za poslušanje njim najljubše glasbene zvrsti glede na spol in kraj bivanja, saj kot najpomembnejšega oboji navajajo melodijo. Ugotovili smo, da tudi predadolescenti glasbene zvrsti poznajo in preferirajo različno, podobno kot njihovi vrstniki po svetu. Za večje poznavanje in preferiranje različnih glasbenih zvrsti bi bilo potrebno otrokom predstaviti in večkrat predvajati različno glasbo.
Ključne besede: glasba, glasbene preference, glasbene zvrsti, funkcije glasbene vzgoje, glasbeni razvoj otroka
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 1437; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (434,94 KB)

4.
JAZZOVSKE GLASBENE ZVRSTI IN OBLIKE
Marko Horvat, 2013, diplomsko delo

Opis: Na podlagi sistematične analize izsledkov iskanja virov ter doslej opravljenih raziskav skuša pričujoče diplomsko delo predstaviti jazzovske glasbene zvrsti in oblike. Metodološko je diplomsko delo zasnovano na načelu iskanja arhivskih virov o zgodovini in razvoju jazza ter primerjave arhivskih virov in doslej opravljenih raziskav o jazzovskih glasbenih zvrsteh in oblikah, ki so se v jazzu skozi zgodovino razvijale. V osrednjem delu diplomskega dela nam avtor predstavi vse zvrsti in oblike jazza in analizo določenih osmih skladb, ki so bile izvedene na samem diplomskem koncertu. Vsako delo bo posamezno okvirno analizirano harmonsko in ritmično. Predstavljen je potek analize jazzovskih skladb, obrazložene pa bodo tudi lestvice ali modusi, ki se v jazzu uporabljajo. V sklepu avtor povzame obravnavano snov in predstavi svoje poglede in čustva ob študiju glasbenih del različnih zvrsti in oblik v jazzu. Zagovor diplomskega dela vsebuje tudi izvedbo osmih skladb, ki izvirajo iz različnih jazzovskih zvrsti in oblik ter so tako ali drugače prepoznavne po svoji edinstvenosti. Zagovor in izvedba diplomskega koncerta s projektnim jazz ansamblom je potekala v petek, 26. 10. 2012, v kulturni dvorani občine Gorišnica. Gre torej za teoretično in praktično diplomsko delo.
Ključne besede: Jazz, jazzovske glasbene zvrsti in oblike, rhythm changes, dixieland, blues, swing, jazz balada
Objavljeno: 06.02.2013; Ogledov: 3055; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (8,88 MB)

5.
POPULARNA GLASBA IN MLADI V SLOVENIJI IN BOSNI IN HERCEGOVINI
Zlata Halilović, 2013, diplomsko delo

Opis: Pričujoče delo obravnava odnos mladih do popularne glasbe in podaja primerjavo med mladimi v Sloveniji in v Bosni in Hercegovini. Namen naloge je bil preučiti vpliv ožjega in širšega socialnega okolja na izbor in način poslušanja glasbe, ugotoviti priljubljenost posameznih glasbenih zvrsti, seznanjenost z glasbo in izvajalci obeh držav, izvajalcev iz tujine in nenazadnje ugotoviti pomen glasbenih elementov (melodija, besedilo, vsebina) pri poslušanju glasbe. V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti, razvoj in glasbene zvrsti in pomembnejše glasbene oblike na območju obeh držav. Prav tako je predstavljen vpliv družine, šole in množičnih medijev na mladostnika. Empirični del naloge vsebuje raziskavo, ki je zajela 311 otrok iz Bosne in Hercegovine ter 300 otrok iz Slovenije, od 7. do 9. razreda osnovne šole. Podobnosti med mladimi iz obeh držav se kažejo zlasti v povezavi z glasbo kot pomembnim načinom izražanja mladih, odkrivanja lastne identitete, čustvenega doživljanja in izražanja pripadnosti (vpliv vrstnikov). Izvedena empirična raziskava je potrdila razlike med obravnavanima skupinama mladih pri poslušanju (domače) popularne glasbe ter pokazala različno vloga staršev pri izboru glasbe njihovih otrok. Rezultati so pokazali razlike, vendar ne v večjem obsegu.
Ključne besede: Ključne besede, mladi, popularna glasba, glasbene zvrsti, razlike med učenci v Bosni in Hercegovini ter Sloveniji.
Objavljeno: 03.06.2013; Ogledov: 2121; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (881,85 KB)

6.
INTERES PREDŠOLSKIH OTROK DO POSLUŠANJA GLASBE
Martina Zajc, 2015, diplomsko delo

Opis: Poslušanje glasbe vpliva na otrokov glasbeni, estetski, moralni, telesni in duševni razvoj. V diplomski nalogi z naslovom Interes predšolskih otrok do poslušanja glasbe smo v empiričnem delu opravili raziskavo, s katero smo želeli izvedeti, kakšen interes imajo predšolski otroci do različnih zvrsti glasbe. Poleg tega nas je zanimalo, kakšno glasbo ponujajo vzgojitelji otrokom v vrtcu in koliko časa posvetijo poslušanju glasbe. Ugotovili smo, da imajo otroci velik interes do poslušanja različnih glasbenih zvrsti. Najraje poslušajo narodno-zabavno glasbo in zabavno glasbo, manj pa ljudsko in klasično glasbo. Rezultati anketnega vprašalnika kažejo, da vzgojitelji v vrtcu največkrat načrtujejo poslušanje otroških pesmi in redko druge zvrsti glasbe.
Ključne besede: interes, poslušanje glasbe, glasbene zvrsti, predšolski otroci, vzgojitelji, načrtovanje
Objavljeno: 22.07.2015; Ogledov: 1175; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1004,02 KB)

7.
8.
PLESNA VZGOJA IN RAZLIČNE GLASBENE ZVRSTI
Simona Trstenjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela Plesna vzgoja in različne glasbene zvrsti je s pomočjo teoretičnih izhodišč, ob opazovanju plesnega izražanja otrok, ugotoviti vpliv posamezne glasbene zvrsti na otroka pri plesni vzgoji. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo predstavili teorijo plesne vzgoje v predšolskem obdobju, kjer smo podrobneje opisali sam pomen in vpliv plesne vzgoje na predšolskega otroka, vsebine, cilje in načela ter metode plesne vzgoje. Predstavljene so različne glasbene zvrsti in povezava plesne in glasbene vzgoje. Skozi empirični del diplomskega dela smo podrobneje predstavili izvedeno raziskavo v pomurskem vrtcu Križevci pri Ljutomeru, ki je temeljila na izvedbi osmih načrtovanih plesnih dejavnosti. Plesna dejavnost se je navezovala na glasbene zvrsti, vsaka plesna dejavnost je vsebovala drugo zvrst glasbe. Končne rezultate in ugotovitve smo pridobili s pomočjo evalvacij iz vseh osmih izvedenih dejavnosti.
Ključne besede: Plesna vzgoja, predšolski otrok, plesne dejavnosti, glasba kot spodbuda za plesno ustvarjanje, različne glasbene zvrsti.
Objavljeno: 27.07.2016; Ogledov: 820; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (828,78 KB)

9.
Glasba petošolcev v šoli in zunaj nje
Špela Šramel, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Glasba petošolcev v šoli in zunaj nje proučujemo, kakšno glasbo danes poslušajo mladi, katera zvrst je najbolj preferirana, kakšno glasbo in oblike glasbenih dejavnosti jim ponuja šola, koliko so sami aktivni v glasbenih dejavnostih ter kdo ima vpliv na njihovo ukvarjanje z glasbo in poslušanje določene glasbene zvrsti. Raziskava je bila s pomočjo anketnega vprašalnika izvedena na vzorcu 114-ih učencev in učenk petega razreda osnovne šole v mestu (Celje) in na podeželju (Šmarje pri Jelšah). Preučevali smo vse zgoraj našteto, rezultate pa primerjali po spolu in lokaciji šole. Šola v mestu ponuja kar nekaj več interesnih dejavnosti kot šola na podeželju, prav tako so le-te tudi bolj raznolike. Ponujajo ples in instrumentalne krožke, česar na šoli na podeželju ni. Obisk teh interesnih dejavnosti pa ni tako visok, kot smo pričakovali, saj le majhen delež učencev obiskuje dejavnosti, povezane z glasbo. Na vprašanje, zakaj se ukvarjajo z interesnimi dejavnostmi, povezanimi z glasbo, so učenci v največji meri odgovorili, da preprosto radi pojejo, imajo radi glasbo in jim je glasba všeč, radi plešejo (predvsem dekleta), da se nekaj naučijo ter igrajo inštrumente. V prostem času se več kot polovica učencev ukvarja z glasbenimi dejavnostmi. Zelo pogosto je to glasbena šola, veliko tudi pojejo in plešejo. Tudi tukaj prednjačijo dekleta. Učenci so mnenja, da se v šolah preveč posluša ljudska glasba ter otroške pesmice, pogrešajo pa pop in rock zvrst, ki sta najbolj poslušani zvrsti v prostem času. Med mladimi je na prvem mestu še vedno pop glasba, sledi ji rock ter presenetljivo narodnozabavna glasba. Zanimiva je razlika med spoloma, saj se za rock veliko bolj navdušujejo dečki, deklicam pa je bližje narodnozabavna in klasična glasba. Tudi tukaj so učenci mnenja, da na to nihče ne vpliva, ampak poslušajo zvrst, ki najbolj ustreza njim. Ugotovili smo, da imajo učenci zelo različen okus, pa vendar se najde kar nekaj glasbenikov, ki so jim skupni. Veliko je tujih izvajalcev, zelo malo pa domačih. Za takšen rezultat lahko »krivimo« tudi medije, ki nam v večini predvajajo le tujo glasbo. Še posebej bi pri tem izpostavili radio, kjer slovenske glasbe skoraj ni več slišati. Med najbolj popularne izvajalce ta trenutek lahko štejemo One direction, On republic, Klemna Slakonjo, Modrijane, Katty Perry ter Taylor Swift.
Ključne besede: Glasba, petošolci, glasbene zvrsti, interesne dejavnosti
Objavljeno: 21.03.2017; Ogledov: 343; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

10.
Katere glasbene zvrsti najraje poslušajo predšolski otroci?
Katarina Habe, Tomaž Bratina, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen naše raziskave je bil ugotoviti, kakšne so glasbene preference predšolskih otrok ter v kolikšni meri so povezane z glasbenimi preferencami staršev. V kvantitativnem delu raziskave je sodelovalo 250 otrok, starih 5 in 6 let, od tega 118 dečkov in 132 deklic. V kvalitativni del pa smo vključili 15 otrok in po enega od staršev teh otrok. Udeleženci so ocenjevali všečnost enominutnih posnetkov desetih najpogostejših glasbenih zvrsti in v kvalitativnem delu podajali tudi razloge za všečnost oziroma ne všečnost. Rezultati so pokazali, da predšolski otroci pozitivno vrednotijo vse glasbene zvrsti, najbolj pa otroško pesem v izvedbi otroka. Primerjava glasbenih preferenc otrok in staršev kaže, da so le-te pomembno povezane.
Ključne besede: predšolski otroci, glasbene preference, glasbene zvrsti, slušna odprtost, starševski vpliv
Objavljeno: 14.05.2018; Ogledov: 656; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (523,99 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici