| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv glasbe pri učencih z govorno-jezikovnimi motnjami
Saša Fidler Tisel, 2020, magistrsko delo

Opis: Glasbi smo v takšni ali drugačni obliki vsakodnevno izpostavljeni in tudi pomembno vpliva na vsa področja človekovega razvoja. Dokazano je, da lahko s pomočjo glasbe spodbujamo, se sporazumevamo, razvijamo in/ali izvajamo terapijo. Za sporazumevanje je govor še vedno najpomembnejša človeška sposobnost, ki učencu z govorno-jezikovnimi motnjami (GJM) predstavlja oviro. Glasba in govor sta med seboj tesno povezana, saj imata za prenašanje zvočnih informacij veliko skupnega – višino ali frekvenco zvoka, barvo in čas (ki se kaže v ritmu). Pomemben del govora – fonološko zavedanje je nabor sposobnosti, ki zajema prepoznavanje in manipulacijo z deli govora in je ključen dejavnik zgodnjega opismenjevanja. Rezultati mnogih raziskav so pokazali, da lahko glasbeno udejstvovanje/trening pozitivno vpliva na razvoj in/ali izboljšanje sposobnosti fonološkega zavedanja tudi pri učencu z GJM. V teoretičnem delu magistrske naloge so opredeljeni učenci z GJM, fonološko zavedanje, glasba ter povezava med glasbo in govorom. V empiričnem delu magistrske naloge smo želeli ugotoviti, ali glasba vpliva na učence z GJM. V raziskavo sta bila vključena dva učenca z GJM, pri čemer je učenka poleg osnovnošolskega izobraževanja obiskovala še glasbeno šolo. Rezultati so pokazali, da je učenka, ki se tudi glasbeno udejstvuje, dosegla boljše rezultate na testu fonološkega zavedanja in na testu glasbenih spretnosti.
Ključne besede: govorno-jezikovne motnje, fonološko zavedanje, glasbene spretnosti, glasba
Objavljeno: 22.12.2020; Ogledov: 241; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

2.
Usvajanje temeljnih gibalnih spretnosti v povezavi z glasbo pri predšolskih otrocih
Manja Šumer, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Usvajanje temeljnih gibalnih spretnosti v povezavi z glasbo pri predšolskih otrocih smo v teoretičnem delu izpostavili: gibalne spretnosti in razvoj glasbenih sposobnosti ter integracijo med gibanjem in glasbo. Namen magistrske raziskave je bil ugotoviti, kakšen je učinek dveh programov vadbe na usvajanje temeljnih gibalnih spretnosti in razvoj ritmičnega posluha pri predšolskih otrocih. V naprej zapisanih programih sta skupini iz vrtca Oton Župančič Maribor (enota:Oblakova) izvajali predpisan program. Ena skupina je izvajala dejavnosti po gibalnem programu in druga po gibalno-glasbenem programu. Kontrolna skupina iz vrtca Velenje je izvajala program po Kurikulumu, ki si ga je zastavila vzgojiteljica oddelka. Merjenje temeljnih gibalnih spretnosti in ritmičnega posluha je potekalo v inicialnem in finalnem stanju. Zanimalo nas je, ali bodo otroci eksperimentalne skupine (Vrtec Otona Župančiča Maribor), ki so vključeni v enega izmed dveh programov, bolje usvojili začrtane temeljne gibalne spretnosti in bolj razvili ritmični posluh kot otroci kontrolne skupine (vrtec Velenje). Ciljno smo želeli raziskati, s katerim izvajanim programom: z gibalnim ali gibalno-glasbenim programom bo končni učinek na usvajanje TGS (temeljne gibalne spretnosti) in na razvoj glasbenih sposobnosti (ritmični posluh) uspešnejši. V eksperimentalni skupini je sodelovalo 35 otrok, v kontrolni skupini 27 otrok, skupaj 62. Otroci so bili stari 5–6 let. Z vnaprej določenimi dejavnostmi smo želeli dokazati, da je integracija v vrtcu zelo pomembna in pripomore k razvoju določenih sposobnosti in spretnosti, v našem primeru razvoj TGS (temeljnih gibalnih spretnosti) in ritmičnega posluha. Ugotovili smo, da so otroci eksperimentalnih skupin (gibalnega programa in gibalno-glasbenega programa) dosegli večji napredek v razvoju temeljnih gibalnih spretnosti in glasbenih sposobnosti kot otroci kontrolne skupine. Največji napredek, smo ugotovili, se je pojavil pri gibalno-glasbenem programu, ki je bil najučinkovitejši za razvoj temeljnih gibalnih spretnosti in glasbenih sposobnostih (ritmični posluh).
Ključne besede: temeljne gibalne spretnosti, glasbene sposobnosti, ritmični posluh, integracijsko povezovanje, gibalni program, gibalno-glasbeni program
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 944; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

3.
GLASBENA VZGOJA V KOMBINIRANIH ODDELKIH
Klaudija Preskar, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Glasbena vzgoja v kombiniranih oddelkih je predstavljen problem načrtovanja pouka glasbe, uresničevanja učnih načrtov dveh ali več razredov v kombinaciji. Namen je bil ugotoviti, kako se kažejo razlike v glasbenih spretnostih in sposobnostih učencev ter predstaviti prednosti in slabosti poučevanja glasbene vzgoje v kombiniranih oddelkih. Cilji diplomske naloge so bili poiskati rešitve za težave, ki se pojavljajo pri načrtovanju, predstaviti načine sestavljanja letnega delovnega načrta in razvrstitve učne snovi, ki najučinkoviteje uresničujejo cilje v učnih načrtih vseh programskih razredov v kombinaciji ter predstaviti morebitne razlike, ki se pojavljajo v glasbenih spretnostih in sposobnostih učencev. Rezultati so pokazali, da imajo učitelji pri poučevanju glasbene vzgoje težave s pomanjkanjem časa in po njihovem mnenju so glasbene vsebine preobsežne, prav tako ne oblikujejo zloženih učnih načrtov, temveč jih oblikujejo za vsak posamezen razred. Učitelji kombiniranega pouka opažajo razlike v glasbenih spretnostih in sposobnostih, ki se kažejo pri ritmu in intonaciji ter različnim glasbenim predznanjem učencev. Pri kombiniranem pouku se lahko izvedejo mnoge različne dejavnosti zaradi manjšega števila učencev, kar je po mnenju učiteljev prednost poučevanja, slabosti pa kažejo, da je potrebno znanje na tem področju dela še nadgraditi in oblikovati smernice za kakovostnejše delo v kombiniranih oddelkih.
Ključne besede: kombinirani pouk, kombinirani oddelki, načrtovanje, zloženi učni načrt, glasbena vzgoja, glasbene spretnosti in sposobnost  
Objavljeno: 06.02.2012; Ogledov: 1926; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

4.
TREMA UČENCEV ČETRTEGA IN OSMEGA RAZREDA PRED NASTOPANJEM V OSNOVNI ŠOLI
Danijel Fujs, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana tematika čustev, strahu, treme, samospoštovanja ter napotki, kako uspešno premagati tremo pred javnim nastopanjem. Želeli smo ugotoviti, kako trema vpliva na počutje učencev četrtih in osmih razredov, kadar imajo glasbeni nastop, se pravi, ko morajo peti, plesati, igrati na inštrument ter kadar imajo verbalni nastop, ko morajo odgovarjati na vprašanja. Med drugim smo želeli ugotoviti kako z leti zaznavamo svojo samopodobo, ali ima trema pred glasbenim oziroma verbalnim nastopom pozitiven ali negativen učinek, kakšen odnos imajo mlajši in starejši otroci do učiteljev, svojih družinskih članov, sošolcev. Prvi del diplomskega dela obravnava teoretične vidike čustev, strahu, treme, samospoštovanje ter napotke kako se treme znebimo oziroma jo reduciramo. Empirični del diplomskega je bil izveden s pomočjo kavzalno neeksperimentalne metode dela. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo ugotovljeno, da je trema v večji meri prisotna pri učencih osmih razredov. Učenci imajo večjo tremo na področju glasbenih spretnosti kot verbalnih. Ugotavljali smo kako njihova samopodoba vpliva na tremo in ugotovili, da imajo mlajši učenci o sebi pozitivnejše mnenje in manj treme. Zanimale so nas metode učencev, s katerimi si pomagajo pri premagovanju treme, pri čemer so v ospredju globoko dihanje, razmišljanje o lepih stvareh, osredotočanje na nastop ter smejanje. Iz rezultatov je razvidno, da si učenci osmih razredov pri premagovanju treme največkrat pomagajo sami, učenci četrtih razredov pa se po pomoč zatečejo k staršem.
Ključne besede: čustva, trema, strah, samospoštovanje, javno nastopanje, glasbene spretnosti
Objavljeno: 09.10.2009; Ogledov: 3297; Prenosov: 523
.pdf Celotno besedilo (638,21 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici