| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki, ki vplivajo na razvoj glasbenih sposobnosti predšolskih otrok
Tina Zaplotnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Predšolsko obdobje je najpomembnejše za razvoj glasbenega posluha, zato je potrebno, da otroci živijo v spodbudnem okolju, v katerem se lahko te sposobnosti čim bolje razvijajo. V teoretičnem delu smo se uvodoma dotaknili teme o glasbi nasploh, in sicer, kaj glasba predstavlja odraslim ter kaj otrokom. Obravnavali smo glasbene sposobnosti, ki zajemajo elementarne glasbene sposobnosti in sposobnosti višjega reda. Kot najpomembnejše izhodišče pa smo predstavili glavne dejavnike glasbenega razvoja: dednost, okolje in lastno aktivnost. V sklopu empiričnega dela smo izvedli raziskavo, katere namen je bil preučiti dejavnike, ki vplivajo na razvoj glasbenih sposobnosti predšolskih otrok. Osredotočili smo se na družinsko okolje (starše otrok), širše okolje (vzgojitelje) in lastno aktivnost otrok v glasbenih dejavnostih. V raziskavo smo vključili 165 vzgojiteljev in 45 staršev otrok 2. starostnega obdobja iz izbranih okoliških vrtcev. Rezultati so pokazali, da vzgojitelji in starši radi pojejo. Menijo, da imajo dobro razvit melodični in ritmični posluh. Najbolj priljubljena dejavnost staršev in otrok je poslušanje glasbe, petje pesmi in ples. Veliko vzgojiteljev igra na instrument, nekaj manj je igranja v okviru družine. Najbolj pogosta prostočasna glasbena dejavnost staršev in vzgojiteljev je pevski zbor. Petje je še zmeraj najbolj pogosta glasbena dejavnost v vrtcu. Vzgojitelji le redko intonirajo pesem. V pevski zbor v vrtcu je vključenih zelo malo otrok, v glasbeno šolo pa le nekaj.
Ključne besede: glasba, glasbene sposobnosti, predšolski otrok
Objavljeno: 18.11.2021; Ogledov: 70; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

2.
Glasba in gibanje: razvoj ritmičnih sposobnosti predšolskih otrok v vrtcih montessori
Maruša Mavrič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali področje razvoja glasbenih sposobnosti s poudarkom na ritmičnih sposobnostih v povezavi z glasbenimi dejavnostmi in izhodiščem pedagoškega koncepta montessori. Želeli smo proučiti učinek glasbeno-gibalnih dejavnosti po konceptu pedagogike montessori na razvoj glasbenih sposobnosti predšolskih otrok iz vrtca montessori. Na podlagi relevantne literature s področja gibanja ob glasbi po konceptu pedagogike montessori smo oblikovali dva eksperimentalna programa. Zanimalo nas je, kakšen bo učinek teh programov in ali bodo otroci teh dveh eksperimentalnih skupin bolje razvili ritmične sposobnosti kot kontrolna skupina ter kakšne bodo razlike med napredki skupin. Uporabili smo neslučajnostni namenski vzorec 59 predšolskih otrok druge starostne skupine iz treh enot vrtca montessori iz osrednjeslovenske regije ter za potrebe raziskave prilagodili tri teste ritmičnih sposobnosti, ki smo jih povzeli po že oblikovanih testih. Najprej smo s testiranjem razvitosti ritmičnih sposobnosti v začetnem stanju ugotovili, da med skupinami ni statistično pomembnih razlik, nato sta obe eksperimentalni skupini tri mesece po trikrat tedensko izvajali eksperimentalna programa. Po koncu eksperimenta smo ponovili testiranje in zaznali statistično pomembne razlike med skupinami v razvitosti ritmičnih sposobnosti. Izvajanje obeh eksperimentalnih programov je imelo pozitiven učinek na razvoj ritmičnih sposobnosti predšolskih otrok; največji učinek smo opazili pri eksperimentalni skupini 1, pri kontrolni skupini pa učinka neaktivnosti nismo zaznali.
Ključne besede: glasbene sposobnosti, ritmične sposobnosti, glasbeno-gibalne dejavnosti, pedagogika montessori
Objavljeno: 28.07.2020; Ogledov: 312; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

3.
Doživljanje nastopa učencev glasbenih šol pred občinstvom
Maja Zorič, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je zasnovano kot empirično delo. V prvem delu je predstavljen teoretični del, ki obravnava načela javnega nastopanja. Proučuje pa tudi postopek priprave na javni nastop, doživljanje nastopa, izkušnje izvajalca glasbenika in pridobitve z nastopanjem. Psihologija glasbe in sproščanje v glasbi sta pomembna dejavnika pri ocenjevanju uspešnosti nastopanja, ki podpreta teoretični del v celoti. V drugem, empiričnem delu so predstavljeni rezultati anketnega vprašalnika, ki so ga učenci izbranih glasbenih šol reševali. Na podlagi le-teh smo izvedeli, koliko izkušenj imajo učenci glede na razred, v katerega hodijo, ali je prisoten strah, ko so izpostavljeni pred občinstvom, in kakšno je njihovo doživljanje glasbe med nastopanjem.
Ključne besede: Javno nastopanje, doživljanje nastopa, stres, trema, anksioznost, spomin, interpretacija, motivacija, izkušnje, glasbene sposobnosti, zavestno in podzavestno dojemanje glasbe, poslušanje in razumevanje glasbe
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 760; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (598,15 KB)

4.
Razvijanje melodičnega in ritmičnega posluha pri otrocih starih od 5 do 6 let
Ana Vrabič, 2018, diplomsko delo

Opis: Glasba je del področja umetnosti v Kurikulumu za vrtce, zato mora biti v vrtcu obvezno prisotna. V teoretičnem delu naloge smo v začetku opisali pomen glasbe v človekovem življenju, nadaljevali pa smo z načrtovanjem glasbene vzgoje v vrtcu. V poglavju smo opisali, kako se vzgojitelj pripravi na glasbene dejavnosti, kaj mora pri načrtovanju upoštevati ter katere metode, oblike dela in sredstva lahko pri dejavnosti uporabi. V nadaljevanju smo se osredotočili na razvoj glasbenih sposobnosti, predvsem na melodični in ritmični posluh, in na glasbene dejavnosti, s katerimi ju razvijamo. V empiričnem delu smo ugotavljali vpliv eksperimentalnega programa na razvoj otrokovega melodičnega in ritmičnega posluha. Raziskavo smo izvedli v skupini dvaindvajsetih otrok, starih od pet do šest let. V obdobju od marca do maja smo devet petkov izvajali glasbene dejavnosti, pred njimi pa smo izvedli še tri različne teste, s katerimi smo preverili trenutno razvitost melodičnega in ritmičnega posluha otrok. Po treh mesecih smo teste ponovili, da smo preverili napredek. Ugotovili smo, da smo z glasbenimi dejavnostmi dosegli višjo stopnjo razvitosti melodičnega in ritmičnega posluha. V primerjavi melodičnega in ritmičnega posluha smo ugotovili, da imajo otroci pri tej starosti bolj razvite ritmične sposobnosti.
Ključne besede: Glasba, glasbene sposobnosti, glasbene dejavnosti, glasbeni razvoj, testi preverjanja glasbenih sposobnosti.
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 1126; Prenosov: 349
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
Glasbene sposobnosti, glasbena izvedba in neglasbene značilnosti učencev, ki obiskujejo glasbeno šolo
Nejka Podplatan, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo tri področja značilnosti glasbenega talenta: glasbene sposobnosti, glasbeno izvedbo in neglasbene značilnosti. V teoretičnem delu je najprej predstavljen temeljni teoretski okvir obravnave značilnosti glasbeno talentiranih učencev na razredni stopnji. Sledi podrobnejša obravnava (treh) izpostavljenih področij glasbenega talenta. Empirični del predstavlja raziskavo, ki je bila izvedena z deskriptivno metodo, podatki pa so bili pridobljeni s kvantitativnim pristopom. Temeljni cilj raziskave je bil proučiti značilnosti glasbeno talentiranih inštrumentalistov, ki obiskujejo glasbeno šolo Vzorec je vključeval 268 učiteljev inštrumentalnega pouka, ki poučujejo na glasbenih šolah Republike Slovenije. Izmed vseh učencev in učenk (od 6 do 10 let) so izbrali tistega oz. tisto, ki je po njihovem mnenju najbolj glasbeno talentiran/-a, in ga/jo ocenili s pomočjo anketnega vprašalnika. Pri tem je bil uporabljen obstoječi merski inštrumentarij avtorja Kovačiča (2016). Rezultati raziskave so pokazali, da so značilnosti glasbeno talentiranih inštrumentalistov, ki se nanašajo na glasbene sposobnosti, glasbeno izvedbo in neglasbene značilnosti nadpovprečno izražene (v intervalu 4 < M < 7). Spol ni statistično pomembno povezan z značilnostmi glasbeno talentiranih inštrumentalistov na področju glasbene sposobnosti. Razlika med deklicami in dečki se je pokazala pri dveh od štirih značilnostih glasbene izvedbe (delna potrditev hipoteze). Pri značilnostih glasbeno talentiranih inštrumentalistov na področju neglasbene značilnosti pa statistično pomembnih razlik med spoloma v glavnem ni. Z višanjem obiskovanja letnika inštrumentalnega pouka v glasbeni šoli oz. s starostjo, se izražene značilnosti glasbeno talentiranih inštrumentalistov statistično pomembno ne zvišujejo, razen v glavnem na področju neglasbene značilnosti.
Ključne besede: glasbeni talent, glasbena šola, glasbene sposobnosti, glasbena izvedba, neglasbene značilnosti
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 639; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

6.
Usvajanje temeljnih gibalnih spretnosti v povezavi z glasbo pri predšolskih otrocih
Manja Šumer, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Usvajanje temeljnih gibalnih spretnosti v povezavi z glasbo pri predšolskih otrocih smo v teoretičnem delu izpostavili: gibalne spretnosti in razvoj glasbenih sposobnosti ter integracijo med gibanjem in glasbo. Namen magistrske raziskave je bil ugotoviti, kakšen je učinek dveh programov vadbe na usvajanje temeljnih gibalnih spretnosti in razvoj ritmičnega posluha pri predšolskih otrocih. V naprej zapisanih programih sta skupini iz vrtca Oton Župančič Maribor (enota:Oblakova) izvajali predpisan program. Ena skupina je izvajala dejavnosti po gibalnem programu in druga po gibalno-glasbenem programu. Kontrolna skupina iz vrtca Velenje je izvajala program po Kurikulumu, ki si ga je zastavila vzgojiteljica oddelka. Merjenje temeljnih gibalnih spretnosti in ritmičnega posluha je potekalo v inicialnem in finalnem stanju. Zanimalo nas je, ali bodo otroci eksperimentalne skupine (Vrtec Otona Župančiča Maribor), ki so vključeni v enega izmed dveh programov, bolje usvojili začrtane temeljne gibalne spretnosti in bolj razvili ritmični posluh kot otroci kontrolne skupine (vrtec Velenje). Ciljno smo želeli raziskati, s katerim izvajanim programom: z gibalnim ali gibalno-glasbenim programom bo končni učinek na usvajanje TGS (temeljne gibalne spretnosti) in na razvoj glasbenih sposobnosti (ritmični posluh) uspešnejši. V eksperimentalni skupini je sodelovalo 35 otrok, v kontrolni skupini 27 otrok, skupaj 62. Otroci so bili stari 5–6 let. Z vnaprej določenimi dejavnostmi smo želeli dokazati, da je integracija v vrtcu zelo pomembna in pripomore k razvoju določenih sposobnosti in spretnosti, v našem primeru razvoj TGS (temeljnih gibalnih spretnosti) in ritmičnega posluha. Ugotovili smo, da so otroci eksperimentalnih skupin (gibalnega programa in gibalno-glasbenega programa) dosegli večji napredek v razvoju temeljnih gibalnih spretnosti in glasbenih sposobnosti kot otroci kontrolne skupine. Največji napredek, smo ugotovili, se je pojavil pri gibalno-glasbenem programu, ki je bil najučinkovitejši za razvoj temeljnih gibalnih spretnosti in glasbenih sposobnostih (ritmični posluh).
Ključne besede: temeljne gibalne spretnosti, glasbene sposobnosti, ritmični posluh, integracijsko povezovanje, gibalni program, gibalno-glasbeni program
Objavljeno: 19.12.2017; Ogledov: 1013; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

7.
RAZVOJ GLASBENIH SPOSOBNOSTI OTROK STARIH OD 5 DO 6 LET
Nuša Kolenko, 2015, diplomsko delo

Opis: V strokovni literaturi lahko zasledimo, da se glasbene sposobnosti razvijajo postopno skozi vso otroštvo do odraslih let. Zanimalo nas je, na kakšni stopnji razvoja glasbenih sposobnosti se nahajajo otroci, stari od 5 do 6 let, torej otroci pred vstopom v šolo. V teoretičnem delu so predstavljene teorije o razvoju glasbenih sposobnosti, stopnje glasbenih sposobnosti, načini preverjanja glasbenih sposobnosti, obravnavane pa so tudi glasbene dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu nas je zanimal razvoj glasbenih sposobnosti, še posebej razvoj ritmičnih in melodičnih sposobnosti. Opravili smo raziskavo, ki zajema 28 otrok, starih od 5 do 6 let. Uporabili smo 4 različne teste, ki so zajemali testiranje na področju ritmičnega in melodičnega posluha. Vse teste so otroci dobro opravili, zasledili smo le nekaj manjših težav, ki pa so za to obdobje normalne. Ugotovili smo, da imajo otroci bolje razvite ritmične sposobnosti, kot melodične. Pri testih preverjanja ritmičnih sposobnosti so imeli manj težav.
Ključne besede: Glasbene sposobnosti, glasbeni razvoj, preverjanje glasbenih sposobnosti, glasbene dejavnosti
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 1028; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

8.
VKLJUČEVANJE GLASBENE USTVARJALNOSTI V POUK GLASBENE UMETNOSTI NA RAZREDNI STOPNJI
Polona Markelj, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je proučiti, v kolikšni meri učitelji v pouk glasbene umetnosti vključujejo dejavnosti s področja glasbene ustvarjalnosti in kakšen je po mnenju učiteljev interes učencev do glasbenih ustvarjalnih dejavnosti. Zanima nas, ali dejavnika, kot sta glasbena izobrazba učiteljev in vzgojno-izobraževalno obdobje, v katerem učitelj poučuje, vplivata na raznolikost in pogostost izvajanja glasbenih ustvarjalnih dejavnosti ter na naklonjenost učencev do glasbenih ustvarjalnih dejavnosti pri pouku glasbene umetnosti. V empiričnem delu je bila uporabljena deskriptivna neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 211 učiteljev s celotnega območja Republike Slovenije, ki poučujejo od 2. do 5. razreda osnovne šole. Analiza podatkov je pokazala, da obstajajo razlike glede na izobrazbo učiteljev, saj tisti z več glasbene izobrazbe v pouk pogosteje vključijo glasbeno didaktične igre, pri katerih učenci ustvarjajo melodijo na dano besedilo, učencem večkrat ponudijo, da prosto oblikujejo melodije in variacije, jim pogosteje ponudijo instrumente, kot sta klavir in kitara. Razlike obstajajo tudi glede na vzgojno-izobraževalno obdobje, in sicer učitelji v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju pri pouku glasbene umetnosti večkrat uporabijo ustvarjalne dejavnosti s področja gibanja ob glasbi, za ustvarjanje/improviziranje večkrat izberejo ritmično improvizacijo, ritmične instrumente ter ustvarjalne glasbeno-didaktične igre, za katere učenci po mnenju učiteljev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju kažejo večji interes kot učenci v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Omejitve naše raziskave se nanašajo predvsem na velikost vzorca in na neenakomerno porazdelitev anketirancev glede na glasbeno izobrazbo. Dobro bi bilo, da bi dobljene rezultate podkrepili z nadaljnjim raziskovanjem.
Ključne besede: glasba, glasbena ustvarjalnost, pevska improvizacija, instrumentalna improvizacija, ustvarjalne glasbeno-didaktične igre, glasbene sposobnosti
Objavljeno: 24.09.2014; Ogledov: 1767; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

9.
VODENJE OTROŠKEGA PEVSKEGA ZBORA V VRTCU
Tamara Hren, 2012, diplomsko delo

Opis: Glasba je v času otroštva zelo pomembna. Z glasbo lahko otroku vnesemo v življenje radost in veselje, s pesmijo ga sproščamo, čustveno plemenitimo in bogatimo, mu razvijamo glasbene zmožnosti in vplivamo na razvoj otrokovih dispozicij za glasbo. Otrokov posluh se lahko razvija in če bo otrok veliko pel, bo pel vedno bolje, vedno jasneje. Poleg veselja in radosti, ki jo pesem in glasba nudita otroku, pri otroku lahko vzgajamo tudi občutek pripadnosti. Pesem otroke združuje, otroci se pri petju v skupini dobro počutijo. Glasba skozi igro ima zelo velik pomen za otroka. Glasba v tem obdobju naj bo preprosta (otroške, ljudske pesmi), iz okolja, narave in stvari, ki so otrokom blizu. V tem obdobju otrok glasbo posluša, se igra glasbene igre, igra na improvizirane instrumente in poje. Diplomsko delo z naslovom Vodenje otroškega pevskega zbora v vrtcu obravnava pomen glasbe in zborovskega petja na otrokov razvoj, vlogo, pomen vodenja otroškega pevskega zbora, pevsko tehnične vaje in glasbeno-didaktične igre, ki so primerne za vodenje otroškega pevskega zbora v vrtcu.
Ključne besede: otroški pevski zbor, predšolski otrok, pevsko tehnične vaje, zborovsko petje, zborovodja, glasbeno-didaktične igre, glasbene sposobnosti.
Objavljeno: 10.01.2013; Ogledov: 5027; Prenosov: 972
.pdf Celotno besedilo (305,77 KB)

10.
SKLADNOST OCENE IN SAMOOCENE GLASBENE NADARJENOSTI ČETRTOŠOLCEV
Metka Papec, 2012, diplomsko delo

Opis: Glasba nas spremlja na vsakem koraku. Številne raziskave so pokazale na pomembnost razvijanja glasbenih sposobnosti že v zgodnjem otroštvu in pri poučevanju učencev prvega triletja. Namen diplomske naloge je bil podrobneje se seznaniti z razvojem glasbenih sposobnosti ter primerjati skladnost samoocene učencev četrtošolcev in ocene njihovih učiteljev o glasbeni nadarjenosti učencev. Želeli smo izvedeti, če med učenci obstajajo razlike glede na spol in če obstajajo v ocenjevanju razlike med učitelji in učenci. V teoretičnem delu smo predstavili têrmine ocenjevanje, samoocenjevanje, samopodoba, samospoštovanje in samovrednotenje. Zanimalo nas je, kateri so sestavni deli samopodobe, kako se oblikuje in kako vplivajo na učno uspešnost. V empiričnem delu je uporabljena deskriptivna neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. V raziskavo je bilo vključeno 304 četrtošolcev iz mestnih in podeželskih šol Maribora in okolice ter 20 učiteljev razrednikov teh učencev. Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo preoblikovanega anketnega vprašalnika OLNAD07, pokazali pa so, da obstajajo razlike med samoocenami učencev in samoocenami učenk. Dokazali smo, da so samoocene učencev in ocene njihovih učiteljev v večini skladne ter da so se učenci na tej starostni stopnji v povprečju že zmožni realno oceniti; njihove samoocene so v povprečju višje, kot so jih ocenili učitelji.
Ključne besede: samoocenjevanje učencev, učiteljeve ocene, značilnosti glasbeno nadarjenih/talentiranih, glasbene sposobnosti, aktivnosti, glasbene dejavnosti
Objavljeno: 03.10.2012; Ogledov: 1429; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici