Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. Teoretični del obravnava strokovne izsledke s področja glasbenih (ritmičnih) sposobnosti: njihov razvoj, Gordonov test Osnovne mere glasbene avdiacije (tudi za merjenje ritmičnih sposobnosti) ter dejavnosti, ki spodbujajo ritmični razvoj. V empiričnem delu predstavimo raziskavo, v kateri je sodelovalo 16 učencev prvega razreda izbrane osnovne šole. Njen namen je bil ugotoviti stopnjo razvitosti ritmičnih sposobnosti pri učencih pred in po izvedbi glasbenih delavnic ter ugotoviti, ali bodo vpeljane ritmične dejavnosti prispevale k boljšim ritmičnim sposobnostim učencev ter pri tem opazovati njihove odzive na dejavnosti. Za testiranje stopnje razvitosti ritmičnih sposobnosti pred in po izvedbi delavnic smo uporabili Gordonov test Osnovne mere glasbene avdiacije. Na osnovi dosedanjih znanstvenih spoznanj smo načrtovali in izvedli 10 glasbenih delavnic z dejavnostmi, ki spodbujajo razvoj ritmičnih sposobnosti. Pri analizi rezultatov smo ugotovili, da so učenci po izvedbi delavnic imeli povprečno nekoliko boljši rezultat na testu, ki pa ni bil statistično značilen. Ugotovili smo, da pri nobenem testiranju ni bilo razlik med dosežki dečkov in deklic ter da sta učenca, ki sta obiskovala glasbeno pripravnico, imela v obeh primerih slabše rezultate kot ostali učenci. Pri sprotnem spremljanju delavnic smo opazili, da so učenci pokazali napredek v ritmičnih sposobnostih.
Ključne besede: Razvoj ritmičnih sposobnosti, Gordonov test Osnovne mere glasbene avdiacije, dejavnosti za spodbujanje ritmičnega razvoja
Objavljeno v DKUM: 21.08.2024; Ogledov: 104; Prenosov: 24
Celotno besedilo (2,82 MB)

Opis: Trenutna pedagoška teorija montessori in raziskovalna praksa nakazujeta, da je v pristopu montessori glasba v primerjavi z drugimi področji delovanja pogosto podcenjena. Z doktorsko disertacijo si prizadevamo pomembno prispevati k razvoju glasbene vzgoje v vrtcih montessori v Sloveniji in širše. Teoretični del doktorske disertacije obravnava opredelitev pedagogike montessori ter njenega mesta v slovenskem prostoru, osredotoča se na področje glasbe v omenjenem pristopu ter proučuje razvoj glasbenih sposobnosti predšolskih otrok. V slovenski prostor in širše uvaja natančno opredelitev didaktičnih smernic pristopa montessori, ki temeljijo na aktualnih spoznanjih pedagogike montessori, didaktike, psihologije, splošne pedagogike ter sorodnih ved. S pregledom stanja pedagogike montessori v Sloveniji proučujemo vlogo in položaj pristopa montessori znotraj slovenskega sistema predšolske vzgoje. Opredelitev razvoja glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju podaja sintezo literature s področja glasbenih sposobnosti, njihovega ocenjevanja ter faz v glasbenem razvoju predšolskih otrok. Teoretična izhodišča doktorske disertacije predstavljajo pomemben temelj, na katerem je zasnovan empirični del, ki sestoji iz treh faz raziskave. V prvi fazi raziskave smo želeli z uporabo kvalitativnega raziskovanja ugotoviti podobnosti in razlike na področju predšolske glasbene vzgoje med veljavnim javnim programom za vrtce in programi zasebnih vrtcev, ki delujejo po načelih pedagogike montessori. V drugi fazi raziskave smo preučevali kontekst, v katerega je postavljeno področje glasbe v vrtcih montessori, ter analizirali načrtovanje glasbene vzgoje z vidika strukture, zastopanosti glasbenih dejavnosti, metod, oblik in sredstev dela. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki je nastal za potrebe doktorske disertacije, smo anketirali 110 strokovnih delavcev iz vrtcev montessori iz Slovenije in tujine ter na podlagi analize načrtovanja glasbene vzgoje ugotovili, da se na področju poučevanja glasbe v vrtcih montessori sicer pojavlja veliko dobrih praks, vendar je še veliko prostora za izboljšave in nadaljnji razvoj. V tretji fazi raziskave smo se osredotočali na oblikovanje eksperimentalnega modela s cilji, vzgojno-izobraževalno vsebino in metodami, oblikami in sredstvi vzgojno-izobraževalnega procesa za področje glasbe po pedagoških smernicah montessori ter preverjanje njegovega učinka na razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti predšolskih otrok z izvedbo kvazieksperimenta. Na podlagi rezultatov kvazieksperimenta, v katerem je sodelovalo 71 pet- do šestletnih otrok iz slovenskih vrtcev montessori, smo ugotovili, da ima eksperimentalni model za poučevanje glasbe v vrtcih montessori večji učinek na razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti predšolskih otrok kot poučevanje glasbe v vrtcih montessori na tradicionalen način. Prav tako smo ugotovili, da ima izvedba eksperimentalnega modela poučevanja glasbe po pristopu montessori z glasbeno usposobljenim izvajalcem večji učinek na razvoj ritmičnega in melodičnega posluha predšolskih otrok kot pa izvedba eksperimentalnega modela z izvajalcem brez glasbene izobrazbe. Znanstveni doprinos doktorske disertacije predstavljajo številna pomembna spoznanja iz vseh faz raziskave. Gre za obširno empirično študijo z uporabo mešanih metod raziskovanja v slovenskem prostoru in širše, ki celostno obravnava področje glasbe v vrtcih montessori. Koncept načrtovanja in izvajanja glasbenih dejavnosti je obravnavan z analizo javno veljavnih kurikularnih dokumentov, študijo mnenj in stališč strokovnih delavcev, ki so zaposleni v slovenskih in tujih vrtcih montessori, ter kvazieksperimentom, v katerega smo vključili predšolske otroke, ki obiskujejo program predšolske vzgoje montessori. Doktorska raziskava s svojo robustno metodološko zasnovo prispeva k obstoječemu znanju o razvoju glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju in ponuja dodatna spoznanja o pomenu usposobljenosti strokovnih delavcev, ki poučujejo predšolsko glasbeno vzgojo.
Ključne besede: predšolska glasbena vzgoja, pristop montessori, glasbene dejavnosti, načrtovanje, glasbene sposobnosti
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 672; Prenosov: 165
Celotno besedilo (5,33 MB)

Opis: Predšolsko obdobje je najpomembnejše za razvoj glasbenega posluha, zato je potrebno, da otroci živijo v spodbudnem okolju, v katerem se lahko te sposobnosti čim bolje razvijajo. V teoretičnem delu smo se uvodoma dotaknili teme o glasbi nasploh, in sicer, kaj glasba predstavlja odraslim ter kaj otrokom. Obravnavali smo glasbene sposobnosti, ki zajemajo elementarne glasbene sposobnosti in sposobnosti višjega reda. Kot najpomembnejše izhodišče pa smo predstavili glavne dejavnike glasbenega razvoja: dednost, okolje in lastno aktivnost. V sklopu empiričnega dela smo izvedli raziskavo, katere namen je bil preučiti dejavnike, ki vplivajo na razvoj glasbenih sposobnosti predšolskih otrok. Osredotočili smo se na družinsko okolje (starše otrok), širše okolje (vzgojitelje) in lastno aktivnost otrok v glasbenih dejavnostih. V raziskavo smo vključili 165 vzgojiteljev in 45 staršev otrok 2. starostnega obdobja iz izbranih okoliških vrtcev. Rezultati so pokazali, da vzgojitelji in starši radi pojejo. Menijo, da imajo dobro razvit melodični in ritmični posluh. Najbolj priljubljena dejavnost staršev in otrok je poslušanje glasbe, petje pesmi in ples. Veliko vzgojiteljev igra na instrument, nekaj manj je igranja v okviru družine. Najbolj pogosta prostočasna glasbena dejavnost staršev in vzgojiteljev je pevski zbor. Petje je še zmeraj najbolj pogosta glasbena dejavnost v vrtcu. Vzgojitelji le redko intonirajo pesem. V pevski zbor v vrtcu je vključenih zelo malo otrok, v glasbeno šolo pa le nekaj.
Ključne besede: glasba, glasbene sposobnosti, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 18.11.2021; Ogledov: 1356; Prenosov: 214
Celotno besedilo (1,71 MB)

Opis: Magistrsko delo je zasnovano kot empirično delo. V prvem delu je predstavljen teoretični del, ki obravnava načela javnega nastopanja. Proučuje pa tudi postopek priprave na javni nastop, doživljanje nastopa, izkušnje izvajalca glasbenika in pridobitve z nastopanjem. Psihologija glasbe in sproščanje v glasbi sta pomembna dejavnika pri ocenjevanju uspešnosti nastopanja, ki podpreta teoretični del v celoti. V drugem, empiričnem delu so predstavljeni rezultati anketnega vprašalnika, ki so ga učenci izbranih glasbenih šol reševali. Na podlagi le-teh smo izvedeli, koliko izkušenj imajo učenci glede na razred, v katerega hodijo, ali je prisoten strah, ko so izpostavljeni pred občinstvom, in kakšno je njihovo doživljanje glasbe med nastopanjem.
Ključne besede: Javno nastopanje, doživljanje nastopa, stres, trema, anksioznost, spomin, interpretacija, motivacija, izkušnje, glasbene sposobnosti, zavestno in podzavestno dojemanje glasbe, poslušanje in razumevanje glasbe
Objavljeno v DKUM: 08.01.2019; Ogledov: 1740; Prenosov: 216
Celotno besedilo (598,15 KB)

Opis: V magistrskem delu obravnavamo tri področja značilnosti glasbenega talenta: glasbene sposobnosti, glasbeno izvedbo in neglasbene značilnosti. V teoretičnem delu je najprej predstavljen temeljni teoretski okvir obravnave značilnosti glasbeno talentiranih učencev na razredni stopnji. Sledi podrobnejša obravnava (treh) izpostavljenih področij glasbenega talenta. Empirični del predstavlja raziskavo, ki je bila izvedena z deskriptivno metodo, podatki pa so bili pridobljeni s kvantitativnim pristopom. Temeljni cilj raziskave je bil proučiti značilnosti glasbeno talentiranih inštrumentalistov, ki obiskujejo glasbeno šolo Vzorec je vključeval 268 učiteljev inštrumentalnega pouka, ki poučujejo na glasbenih šolah Republike Slovenije. Izmed vseh učencev in učenk (od 6 do 10 let) so izbrali tistega oz. tisto, ki je po njihovem mnenju najbolj glasbeno talentiran/-a, in ga/jo ocenili s pomočjo anketnega vprašalnika. Pri tem je bil uporabljen obstoječi merski inštrumentarij avtorja Kovačiča (2016). Rezultati raziskave so pokazali, da so značilnosti glasbeno talentiranih inštrumentalistov, ki se nanašajo na glasbene sposobnosti, glasbeno izvedbo in neglasbene značilnosti nadpovprečno izražene (v intervalu 4 < M < 7). Spol ni statistično pomembno povezan z značilnostmi glasbeno talentiranih inštrumentalistov na področju glasbene sposobnosti. Razlika med deklicami in dečki se je pokazala pri dveh od štirih značilnostih glasbene izvedbe (delna potrditev hipoteze). Pri značilnostih glasbeno talentiranih inštrumentalistov na področju neglasbene značilnosti pa statistično pomembnih razlik med spoloma v glavnem ni. Z višanjem obiskovanja letnika inštrumentalnega pouka v glasbeni šoli oz. s starostjo, se izražene značilnosti glasbeno talentiranih inštrumentalistov statistično pomembno ne zvišujejo, razen v glavnem na področju neglasbene značilnosti.
Ključne besede: glasbeni talent, glasbena šola, glasbene sposobnosti, glasbena izvedba, neglasbene značilnosti
Objavljeno v DKUM: 24.09.2018; Ogledov: 1592; Prenosov: 149
Celotno besedilo (1,82 MB)