1. Glasbene in glasbeno–didaktične igre v prvem starostnem obdobju : diplomsko deloManca Verbančič, 2025, diplomsko delo Opis: Razvoju osebnosti otrok dajemo vse večji pomen, posvečamo mu več časa ter posledično tudi raziskav. Ob tem pa vedno bolj odkrivamo tudi pomen, ki ga ima glasbena vzgoja na razvoj otrokove osebnosti. Igra je tista, ki razvija otrokovo divergentno vedenje, raziskovanje in preizkušanje ter otroku predstavlja osnovo za primarne oblike učenja, ki so osnova za razvoj celovite osebnosti.
Diplomsko delo z naslovom Glasbene in glasbeno–didaktične igre v prvem starostnem obdobju sestoji iz teoretičnega ter praktičnega dela. V teoretičnem delu smo z uporabo strokovne literature opredelili otroško igro, pojem didaktična igra in glasbeno–didaktične igre. Sledi opredelitev glasbenega razvoja, dejavnosti ter didaktična izhodišča glasbeno–didaktičnih iger.
Kasneje smo s pomočjo literature oblikovali primere glasbenih ter glasbeno–didaktičnih iger, primernih za prvo starostno obdobje.
Naš namen je bil raziskati pomen in vlogo glasbenih in glasbeno-didaktičnih iger pri razvoju splošnih in glasbenih sposobnosti predšolskih otrok ter na osnovi teoretičnih spoznanj oblikovati nove primere glasbenih ter glasbeno–didaktičnih iger za otroke prvega starostnega obdobja.
Ključne besede: otroška igra, predšolsko obdobje, glasbena vzgoja, glasbene igre, glasbeno–didaktične igre
Objavljeno v DKUM: 05.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 33
 Celotno besedilo (773,62 KB) |
2. Mnenja vzgojiteljev o glasbenem razvoju predšolskih otrok : diplomsko deloAjda Dobnik, 2025, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati kakšno mnenje imajo vzgojitelji o glasbenem razvoju 5 do 6 let starih otrok ter v kolikšni meri se pri svojem delu poslužujejo glasbeno-didaktičnih iger in drugih usmerjenih glasbenih dejavnosti. V anketnem vprašalniku smo se osredotočili na glasbeno-didaktične igre za razvoj ritmičnega in melodičnega posluha, pri čemer nas je zanimalo, katere izmed teh izvajajo vzgojitelji najpogosteje in kako pogosto. Ugotavljali smo, koliko otrok je posameznim glasbeno-didaktičnim igram za razvoj ritmičnega in melodičnega posluha sposobnih slediti in jih ustrezno izvajati ter kako glasbeno nadarjeni otroci pri tem izstopajo od svojih vrstnikov. Rezultati raziskave so pokazali, da vzgojitelji največ pozornosti posvečajo petju pesmi in najmanj ustvarjanju v glasbi. Večina anketiranih vzgojiteljev izvaja usmerjene glasbene dejavnosti večkrat na teden, prav tako tudi glasbeno-didaktične igre za razvoj ritmičnega posluha, glasbeno-didaktične igre za razvoj melodičnega posluha pa največ vzgojiteljev izvaja enkrat mesečno. Pogostost vzgojiteljevega izvajanja glasbeno-didaktičnih iger se je v odnosu do otrokove sposobnosti izvajanja posameznih glasbenih dejavnosti, ki so pokazatelj njegove stopnje razvitosti ritmičnega in melodičnega posluha, pokazala kot statistično neznačilna.
Ključne besede: glasbeni razvoj, razvoj ritmičnega posluha, razvoj melodičnega posluha, glasbeno-didaktične igre, načrtovanje glasbene vzgoje v vrtcu
Objavljeno v DKUM: 03.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,13 MB) |
3. Glasbene dejavnosti v družini predšolskega otroka : diplomsko deloAnamarija Peček, 2023, diplomsko delo Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Glasbene dejavnosti v družini predšolskega otroka je bil raziskati prisotnost glasbe v družini predšolskega otroka. V teoretičnem delu smo preučili, kaj je to družina, kakšne vrste ter funkcije družine poznamo in kakšno vlogo ima otrok v družinskem okolju. Preučili smo tudi, kaj je glasba, kako vpliva na otroka in katere so glasbene dejavnosti v družinskem okolju. V empiričnem delu naloge, v katerem je sodelovalo 100 staršev otrok, ki so obiskovali vrtec, smo preverjali prisotnost glasbenih dejavnosti doma; ali na to vpliva okolje, v katerem starši in otroci živijo, ali glasbena izobrazba staršev. Rezultati so pokazali, da na prisotnost glasbe ne vpliva okolje, v katerem starši in otroci živijo, niti glasbena izobrazba staršev, saj je bilo največ anketiranih brez glasbene izobrazbe, razlika T-testa med bivanjem na vasi ali v mestu pa je bila v povprečju minimalna.
Na podlagi empiričnih in teoretičnih izhodišč lahko sklepamo, da so glasbene dejavnosti v družinskem krogu pomemben dejavnik pri spodbujanju razvoja glasbenih sposobnosti predšolskih otrok.
Ključne besede: glasba, družina, predšolski otrok, glasbene dejavnosti, glasbeno didaktične igre
Objavljeno v DKUM: 02.04.2024; Ogledov: 259; Prenosov: 114
Celotno besedilo (1,98 MB) |
4. Izvajanje glasbeno-didaktičnih iger pri glasbeni umetnosti v osnovni šoli : magistrska nalogaLaura Menard, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo želeli raziskati pogostost uporabe glasbenih didaktičnih iger (GDI) v vseh triadah osnovnih šol po Sloveniji. Zanimalo nas je, kaj vse vpliva na pogostost uporabe GDI pri pouku glasbene umetnosti, katere so najpogostejše ovire in izzivi pri načrtovanju in izvajanju le-teh in katerim ciljem učitelji sledijo z izvajanjem GDI. Ugotovili smo, da se učitelji največkrat ne počutijo dovolj kompetentni za izvajanje GDI, da GDI v času pouka glasbene umetnosti uporabljajo pogosto, kot vir literature največkrat uporabijo učbenike za glasbeno umetnost in pri načrtovanju GDI najpogosteje sledijo razvoju ritmičnega in melodičnega posluha.
Ključne besede: glasbene didaktične igre, glasbena umetnost, načrtovanje učnega procesa, učitelji
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 844; Prenosov: 216
Celotno besedilo (930,98 KB) |
5. Vpliv glasbeno-didaktičnih iger na glasbene dosežke od 5 do 6 let starih otrok : diplomsko deloAnja Mohorič, 2022, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Vpliv glasbeni-didaktičnih iger na glasbene dosežke od 5 do 6 let starih otrok je raziskati vpliv glasbeno-didaktičnih iger na glasbene dosežke od 5 do 6 let starih otrok, zato smo največ pozornosti namenili prav glasbeno didaktičnim igram in izvajanju le-teh v neposredni praksi. S 3-mesečnim izvajanjem vnaprej strukturirano pripravljenih glasbeno-didaktičnih iger smo prikazali vpliv glasbeno-didaktičnih iger na glasbene dosežke od 5 do 6 let starih otrok. Pred izvajanjem in po njem smo spremljali dosežke otrok in preko primerjanja rezultatov prvega in drugega testiranja dokazali, da so pozitivno vplivale na izboljšanje glasbenih dosežkov. Otroci so izboljšali ritmični in melodični posluh in pokazali boljše rezultate na vseh testih, ki smo jih izvajali.
Ključne besede: glasbeno-didaktične igre, glasbene dejavnosti, glasbeni razvoj, testi za preverjanje glasbenih sposobnosti.
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 769; Prenosov: 186
Celotno besedilo (1,73 MB) |
6. Glasbene didaktične igre: Analiza didaktičnih gradivih za glasbeno umetnost v osnovni šoliNeža Justinek, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so predstavljena teoretična izhodišča v povezavi z glasbenimi didaktičnimi igrami. Povzeta so stališča različnih avtorjev in delitev glasbenih didaktičnih iger glede na glasbeno vsebino, namen, dejavnosti in cilje. V osrednjem delu magistrskega dela z metodo komparacije ter analize in sinteze ugotavljamo zastopanost glasbenih didaktičnih iger v gradivih za glasbeno umetnost v posameznih vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovne šole. Glasbene didaktične igre so analizirane z vidika ciljev, ki omogočajo razvoj glasbenih sposobnosti, glasbenih spretnosti in glasbenih znanj, z vidika učnih oblik in z vidika pripomočkov, ki so potrebni za izvedbo posameznih glasbenih didaktičnih iger. V sklepnem poglavju so predstavljeni izsledki raziskave, s katero smo ugotovili, da so glasbene didaktične igre v didaktičnih gradivih za glasbeno umetnost v osnovni šoli večinoma zasnovane v obliki skupinske izvedbe. Po številčnosti je za prvo in drugo vzgojno-izobraževalno obdobje podanih največ glasbenih didaktičnih iger, ki omogočajo razvoj glasbenih sposobnosti in glasbenih spretnosti, za tretje vzgojno-izobraževalno obdobje pa največ glasbenih didaktičnih iger, ki omogočajo razvoj glasbenih znanj. Za izvedbo večine opisanih glasbenih didaktičnih iger ne potrebujemo pripomočkov. V analiziranih didaktičnih gradivih je največ glasbenih didaktičnih iger podanih za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole.
Ključne besede: glasbene didaktične igre, glasbena umetnost, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 11.08.2020; Ogledov: 1678; Prenosov: 244
Celotno besedilo (1,16 MB) |
7. Pomen glasbeno didaktičnih iger pri razvoju vokalne tehnike pri delu s pevskim zborom v vrtcuAna Lapornik Rešek, 2019, diplomsko delo Opis: Glasba je v otrokovem otroštvu izjemno pomembna. Temeljna glasbena aktivnost otrok je petje. Pri zborovskem petju otrok spozna svoj glas in odkrije, kaj lahko stori z njim. Ker je ena izmed potreb otroka tudi igra, je dobro, da pri vodenju pevskega zbora uporabljamo metodo igre. Z glasbeno-didaktično igro otroku omogočimo, da si z njo razvija neko določeno glasbeno zmožnost.
V diplomskem delu smo se osredotočili na vključevanje glasbeno-didaktičnih iger v vodenje otroškega pevskega zbora v vrtcu. Z različnimi glasbeno-didaktičnimi igrami smo želeli vplivati na razvoj vokalne tehnike otrok. Eden izmed ciljev je bil tudi vzbujanje interesa za sodelovanje pri glasbeno-didaktičnih igrah.
V teoretičnem delu so orisane sestavine zborovskega petja v vrtcu in vokalne tehnike. Beseda teče tudi o glasbi in glasbenih dejavnostih v vrtcu, glasbeno-didaktičnih igrah in razvoju glasbenih sposobnosti. Praktični del vsebuje deset vzročnih priprav za delo z otroškim pevskim zborom.
Ugotovili smo, da je igra za otroka izjemno pomembna dejavnost, saj z njo otroke na neprisiljen način spodbudimo k opravljanju določenih nalog, ki so v našem primeru nujne za kakovostno petje in delovanje pevskega zbora. Otrokom omogočimo, da se ob glasbeno-didaktičnih igrah zabavajo, ob tem pa razvijajo pravilno vokalno tehniko.
Ključne besede: glasbene dejavnosti v vrtcu, glasbeno-didaktične igre, glasba v vrtcu, pevski zbor, vokalna tehnika
Objavljeno v DKUM: 18.11.2019; Ogledov: 1731; Prenosov: 221
Celotno besedilo (810,74 KB) |
8. VKLJUČEVANJE GLASBENE USTVARJALNOSTI V POUK GLASBENE UMETNOSTI NA RAZREDNI STOPNJIPolona Markelj, 2014, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je proučiti, v kolikšni meri učitelji v pouk glasbene umetnosti vključujejo dejavnosti s področja glasbene ustvarjalnosti in kakšen je po mnenju učiteljev interes učencev do glasbenih ustvarjalnih dejavnosti. Zanima nas, ali dejavnika, kot sta glasbena izobrazba učiteljev in vzgojno-izobraževalno obdobje, v katerem učitelj poučuje, vplivata na raznolikost in pogostost izvajanja glasbenih ustvarjalnih dejavnosti ter na naklonjenost učencev do glasbenih ustvarjalnih dejavnosti pri pouku glasbene umetnosti.
V empiričnem delu je bila uporabljena deskriptivna neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 211 učiteljev s celotnega območja Republike Slovenije, ki poučujejo od 2. do 5. razreda osnovne šole.
Analiza podatkov je pokazala, da obstajajo razlike glede na izobrazbo učiteljev, saj tisti z več glasbene izobrazbe v pouk pogosteje vključijo glasbeno didaktične igre, pri katerih učenci ustvarjajo melodijo na dano besedilo, učencem večkrat ponudijo, da prosto oblikujejo melodije in variacije, jim pogosteje ponudijo instrumente, kot sta klavir in kitara. Razlike obstajajo tudi glede na vzgojno-izobraževalno obdobje, in sicer učitelji v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju pri pouku glasbene umetnosti večkrat uporabijo ustvarjalne dejavnosti s področja gibanja ob glasbi, za ustvarjanje/improviziranje večkrat izberejo ritmično improvizacijo, ritmične instrumente ter ustvarjalne glasbeno-didaktične igre, za katere učenci po mnenju učiteljev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju kažejo večji interes kot učenci v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju.
Omejitve naše raziskave se nanašajo predvsem na velikost vzorca in na neenakomerno porazdelitev anketirancev glede na glasbeno izobrazbo. Dobro bi bilo, da bi dobljene rezultate podkrepili z nadaljnjim raziskovanjem.
Ključne besede: glasba, glasbena ustvarjalnost, pevska improvizacija, instrumentalna improvizacija, ustvarjalne glasbeno-didaktične igre, glasbene sposobnosti
Objavljeno v DKUM: 24.09.2014; Ogledov: 2609; Prenosov: 451
Celotno besedilo (1,40 MB) |
9. VODENJE OTROŠKEGA PEVSKEGA ZBORA V VRTCUTamara Hren, 2012, diplomsko delo Opis: Glasba je v času otroštva zelo pomembna. Z glasbo lahko otroku vnesemo v življenje radost in veselje, s pesmijo ga sproščamo, čustveno plemenitimo in bogatimo, mu razvijamo glasbene zmožnosti in vplivamo na razvoj otrokovih dispozicij za glasbo. Otrokov posluh se lahko razvija in če bo otrok veliko pel, bo pel vedno bolje, vedno jasneje.
Poleg veselja in radosti, ki jo pesem in glasba nudita otroku, pri otroku lahko vzgajamo tudi občutek pripadnosti. Pesem otroke združuje, otroci se pri petju v skupini dobro počutijo.
Glasba skozi igro ima zelo velik pomen za otroka. Glasba v tem obdobju naj bo preprosta (otroške, ljudske pesmi), iz okolja, narave in stvari, ki so otrokom blizu. V tem obdobju otrok glasbo posluša, se igra glasbene igre, igra na improvizirane instrumente in poje.
Diplomsko delo z naslovom Vodenje otroškega pevskega zbora v vrtcu obravnava pomen glasbe in zborovskega petja na otrokov razvoj, vlogo, pomen vodenja otroškega pevskega zbora, pevsko tehnične vaje in glasbeno-didaktične igre, ki so primerne za vodenje otroškega pevskega zbora v vrtcu.
Ključne besede: otroški pevski zbor, predšolski otrok, pevsko tehnične vaje, zborovsko petje, zborovodja, glasbeno-didaktične igre, glasbene sposobnosti.
Objavljeno v DKUM: 10.01.2013; Ogledov: 6243; Prenosov: 1150
Celotno besedilo (305,77 KB) |
10. SPODBUJANJE RAZVOJA GLASBENIH SPOSOBNOSTI V 1. IN 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLEDaša Rožič, 2012, diplomsko delo Opis: S prebiranjem sodobne literature smo prišli do spoznanja, da se glasbene sposobnosti najintenzivneje razvijajo do otrokovega desetega leta starosti. Naš namen je bil raziskati, kako in na kakšen način učitelji razrednega pouka spodbujajo razvoj glasbenih sposobnosti pri učencih in ali obstajajo razlike glede na starost otrok. V teoretičnem delu so predstavljene teorije o razvoju glasbenih sposobnosti, stopnje glasbenih sposobnosti, elementi glasbene vzgoje, obravnavane pa so tudi glasbene didaktične igre. Sledi empirični del, v katerem smo uporabili deskriptivno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Vzorec izvedene raziskave zajema 100 učiteljev razrednega pouka, in sicer 50, ki jih poučuje 1. razred in 50, ki jih poučuje 4. razred. Uporabljen Mann-Whitneyjev preizkus je pokazal, da pri posvečanju pozornosti glasbenim dejavnostim kot so petje pesmi ter vokalno in instrumentalno ustvarjanje obstajajo statistično značilne razlike glede na starost otrok. Glasbena dejavnost kot sta vokalno in instrumentalno ustvarjanje se v 1. razredu ne uporablja tako pogosto kot v 4. razredu. Prav tako uporabljen hi-kvadrat preizkus je pokazal, da obstajajo razlike med razredoma glede pogostosti izvajanja glasbenih didaktičnih iger, saj so le-te v 1. razredu prisotne v večji meri. Prišli smo tudi do spoznanja, da glede spodbujanja razvoja melodičnega posluha ne obstajajo statistično značilne razlike med razredoma, medtem ko glede spodbujanja razvoja ritmičnega posluha obstajajo v korist pogostosti uporabe glasbenih didaktičnih iger. Vse razlike, katere smo ugotovili skozi izvedeno raziskavo, so ustrezne glede na razvojno stopnjo učencev.
Ključne besede: Glasbeni razvoj, glasbene sposobnosti, glasbene dejavnosti, glasbene didaktične igre, nadarjenost, talent.
Objavljeno v DKUM: 25.07.2012; Ogledov: 3338; Prenosov: 589
Celotno besedilo (901,89 KB) |
