| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Oblike dela z učenci z motnjami avtističnega sprektra pri pouku glasbene vzgoje
Maja Sakelšek, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je raziskati, kako posamezne glasbene dejavnosti vplivajo na razvoj posameznih veščin otrok z MAS. Izpostaviti smo želeli, da glasba pri otrocih s posebnimi potrebami, kamor uvrščamo tudi otroke z MAS, pomembno vpliva na govor, navezovanje stikov, čustva ter na krepitev samopodobe. V teoretičnem delu so opisane skupine otrok s posebnimi potrebami, motnje avtističnega spektra, ustanove za delo z otroki s posebnimi potrebami in metode dela z otroki z MAS. Zanimalo nas je, kakšno vlogo ima glasba pri delu z otroki z MAS. Empirični del pa zajema dvoletne evalvacije štirih učencev, kjer nas je zanimalo, kako so posamezne glasbene dejavnosti vplivale na razvoj posameznih veščin glede na njihovo motnjo. Z magistrskim delom želimo opozoriti na pomembno vlogo glasbe pri otrocih z MAS, tiste, ki se aktivno vključujejo v proces vzgoje in izobraževanja otrok z MAS, pa spodbuditi k aktivnemu ukvarjanju z glasbenimi dejavnostmi in vključevanju otrok z MAS v te dejavnosti.
Ključne besede: avtizem, glasba, glasbene dejavnosti
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 181; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

2.
Revija Ciciban poje in pleše nekoč in danes
Tamara Frank, 2020, diplomsko delo

Opis: Glasba izjemno vpliva na otrokov celostni razvoj in z revijo Ciciban poje in pleše otroku omogočimo, da glasbo doživi in se z njo izrazi. Izredno pomembna je kulturna vzgoja, ki jo z revijo prenašamo na otroke, saj je v teh časih niso deležni v tolikšni meri, kot bi jo morali. Otroci z nastopom pridobivajo samozavest, veselje po končani reviji, ko starši otroke pričakajo s ponosom, je nepopisno lepo. Želimo si, da bi revija Ciciban poje in pleše delovala še mnogo let za prihodnje generacije. Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se osredotočili na predstavitev glasbenih dejavnosti v vrtcu, pevskega zbora kot obogatitveno dejavnost ter predstavitev razvoja revije Ciciban poje in pleše od samega začetka, od leta 1970 do danes. V empiričnem delu smo raziskali, katere pesmi so se prepevale na reviji ter kako revija vpliva na delo vzgojiteljev v mariborskih vrtcih. Ugotovili smo, da so skozi vsa leta prevladovale pesmi skladatelja Janeza Bitenca, v prvih 30. letih tudi Janeza Kuharja ter v zadnjih 20. letih pesmi Tomaža Habeta. Veliko so se prepevale slovenske ljudske pesmi in pesmi Mire Voglar. Skozi leta je repertoar pesmi postal zelo širok, pojavljale so se pesmi različnih slovenskih in tujih skladateljev ter tuje ljudske pesmi. Ugotovili smo, da imajo v večini enot po mariborskih vrtcih obogatitvene dejavnosti v obliki pevskega zbora in plesne skupine. Vzgojitelji z otroki veliko prepevajo in plešejo, kar je v vrtcu izredno pomembno. Revija Ciciban poje in pleše pozitivno vpliva na delo vzgojiteljev v vrtcih.
Ključne besede: glasbene dejavnosti v vrtcu, otrokov razvoj, otroške pesmi, pevski zbor, revija Ciciban poje in pleše
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 238; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

3.
Medpredmetno povezovanje glasbene in likovne umetnosti v vrtcu
Sabina Steyer Debeljak, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili pomen medpredmetnega povezovanja glasbenih in likovnih dejavnosti ter samega načrtovanja vzgojno izobraževalnega procesa. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov in sicer iz teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo podrobno raziskali medpredmetno povezovanje, načrtovanje in pripravo vzgojno-izobraževalnega procesa v vrtcu. Predstavili smo glasbene in likovne dejavnosti ter zakonitosti glasbenega in likovnega razvoja. V empiričnem delu smo raziskali možnosti medpredmetnega povezovanja glasbenih in likovnih dejavnosti. Načrtovali, izvedli in evalvirali smo didaktične enote, ki so vključevale medpredmetne cilje in vsebine s področja glasbene in likovne umetnosti ter spremljali interes otrok do izvedenih dejavnosti. Usmerjeni smo bili na glasbene elemente, kot so barva, višina, trajanje in glasnost zvoka ter tempo in značaj skladbe. Na podlagi izvedenih dejavnosti smo ugotovili, da so otroci sledili načrtovanim predmetnim in medpredmetnim ciljem in da so glasbene elemente smiselno povezovali z likovnimi izrazi. Prav tako so izražali velik interes in veselje do glasbenih in likovnih dejavnosti.
Ključne besede: medpredmetno povezovanje, načrtovanje vzgojno izobraževalnega procesa, glasbene dejavnosti, likovne dejavnosti
Objavljeno: 06.08.2020; Ogledov: 302; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

4.
SPOZNAVANJE MELODIČNIH GLASBIL V VRTCU
Laura Presečnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Kot vsa kurikularna področja je v otrokovem razvoju tudi glasba izrednega pomena. Zelo pomembno je, da so otroci v predšolskem in šolskem obdobju deležni veliko raznovrstnih glasbenih vsebin. Naloga vzgojiteljev je, da glasbeno znanje otrokom podajo na čim bolj zanimiv način, tako da jih področje pritegne, hkrati pa se ob tem veliko naučijo. Poleg petja, ki igra v vrtcu pomembno vlogo, lahko otrokom predstavimo različna glasbila in jih navdušimo, da bodo enkrat tudi sami izbrali svoje najljubše glasbilo in se začeli učiti igranja nanj. Menimo in hkrati povzemamo iz svojih izkušenj, da otrok ob učenju glasbila ali petja prične spoznavati in usvajati neko rutino, nauči se osredotočiti misli na eno stvar, nauči se tudi delovnih navad. Te aktivnosti po navadi sledijo kasneje, v šolskem obdobju. Tudi če se otroci ne odločijo za igranje določenega glasbila, pa imajo še vseeno v spominu shranjene informacije, ki so jih pridobili pri glasbenih dejavnostih v vrtcu. To znanje jim tako kot znanje na kakšnem drugem področju lahko pride prav v šolskem ali kasnejšem obdobju. V procesu diplomskega dela smo se osredotočili na to, da ugotovimo, kakšen je odziv in interes otrok ob seznanjanju in doživljanju zvoka melodičnih glasbil ter ob ostalih glasbenih dejavnostih, ki smo jih načrtovali. Zanima nas, ali otroci prepoznajo predstavljeno glasbilo in posamezno zvrst glasbe, za katero je značilno določeno glasbilo, ter kako se izkažejo pri prepoznavanju zvočnih značilnosti glasbila (dinamika, višina, tempo, trajanje). Teoretični del zajema razlago glasbenih dejavnosti, kot so izvajanje glasbe, petje pesmi, poslušanje in ustvarjanje glasbe, poleg tega so obrazložene tudi glasbene sposobnosti, spretnosti in znanja. Ob opisu teh dejavnosti so zapisane tudi splošne razvojne značilnosti otrok v drugem starostnem obdobju, pri razvoju katerih jim pomagamo in jih spodbudimo prav s temi glasbenimi dejavnostmi. Ker smo se v diplomskem delu osredotočili na predstavitev določenih glasbil, so v teoretičnem delu predstavljena ravno ta glasbila, poleg tega pa so opisane tudi posamezne glasbene zvrsti, za katere so glasbila značilna. Naša ugotovitev je, da ima izvajanje glasbenih dejavnosti velik vpliv pri razvoju predšolskega otroka, saj aktivnosti otrokom v vrtcu popestrijo dan, poleg tega pa s ponavljanjem glasbenih vsebin pridobijo nova znanja, ki jih bodo lahko na področju glasbe v prihodnjih vrtčevskih in šolskih letih še nadgradili. Zato je pomembno, da podajamo glasbeno znanje z različnimi, raznovrstnimi dejavnostmi in otrokom omogočimo, da se srečujejo z njimi vsak dan.
Ključne besede: glasbene dejavnosti v vrtcu, izvajanje glasbe, glasbene zvrsti, melodična glasbila
Objavljeno: 28.07.2020; Ogledov: 510; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

5.
Glasba in gibanje: razvoj ritmičnih sposobnosti predšolskih otrok v vrtcih montessori
Maruša Mavrič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali področje razvoja glasbenih sposobnosti s poudarkom na ritmičnih sposobnostih v povezavi z glasbenimi dejavnostmi in izhodiščem pedagoškega koncepta montessori. Želeli smo proučiti učinek glasbeno-gibalnih dejavnosti po konceptu pedagogike montessori na razvoj glasbenih sposobnosti predšolskih otrok iz vrtca montessori. Na podlagi relevantne literature s področja gibanja ob glasbi po konceptu pedagogike montessori smo oblikovali dva eksperimentalna programa. Zanimalo nas je, kakšen bo učinek teh programov in ali bodo otroci teh dveh eksperimentalnih skupin bolje razvili ritmične sposobnosti kot kontrolna skupina ter kakšne bodo razlike med napredki skupin. Uporabili smo neslučajnostni namenski vzorec 59 predšolskih otrok druge starostne skupine iz treh enot vrtca montessori iz osrednjeslovenske regije ter za potrebe raziskave prilagodili tri teste ritmičnih sposobnosti, ki smo jih povzeli po že oblikovanih testih. Najprej smo s testiranjem razvitosti ritmičnih sposobnosti v začetnem stanju ugotovili, da med skupinami ni statistično pomembnih razlik, nato sta obe eksperimentalni skupini tri mesece po trikrat tedensko izvajali eksperimentalna programa. Po koncu eksperimenta smo ponovili testiranje in zaznali statistično pomembne razlike med skupinami v razvitosti ritmičnih sposobnosti. Izvajanje obeh eksperimentalnih programov je imelo pozitiven učinek na razvoj ritmičnih sposobnosti predšolskih otrok; največji učinek smo opazili pri eksperimentalni skupini 1, pri kontrolni skupini pa učinka neaktivnosti nismo zaznali.
Ključne besede: glasbene sposobnosti, ritmične sposobnosti, glasbeno-gibalne dejavnosti, pedagogika montessori
Objavljeno: 28.07.2020; Ogledov: 263; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

6.
Interes staršev in njihovih otrok do glasbenih dejavnosti
Tajda Čeh, 2019, diplomsko delo

Opis: Glasbene dejavnosti zelo pomembno vplivajo na otrokov celostni razvoj, in ker se otrok že zelo zgodaj v nosečnosti odziva na glasbo, je pomembno, da se ji intenzivno in ciljno posvečamo. Različna izbira glasbenih dejavnosti otroka dodatno motivira, sprošča, navdihuje in povečuje raziskovalnost ter ga hkrati spodbuja v razmišljanje in reševanje različnih situacij ali vprašanj. Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. Teoretični del zajema tri poglavja, ki smo jih razčlenili na podpoglavja, kjer smo ugotavljali, kakšen vpliv ima družina in okolje v otrokovem življenju na njegov razvoj. Predstavljen je glasbeni razvoj otroka. Opisane so različne glasbene dejavnosti, ki se jih lahko poslužujemo v lastnem in otrokovem življenju. V empiričnem delu je bila izvedena raziskava, v kateri smo ugotovili, da aktivnost staršev in njihovih otrok na področju glasbe z leti narašča, torej starejši je starš, več glasbenih dejavnosti izvaja s svojim otrokom. Na podlagi vodenega intervjuja pa ugotavljamo, da otroci izražajo velik interes za instrumentalno izvajanje, ker pa nimajo možnosti rokovanja s glasbili, se najpogosteje odločijo za dejavnosti iz poslušanja glasbe. Starši z višjo izobrazbo se zavedajo, kako ključnega pomena je vključevanja glasbe v otrokovo življenje, zato v svojo vzgojo vključujejo več različnih glasbenih dejavnosti, prav tako pa se tudi otroci poslužujejo boljših vzorcev za posnemanje od staršev in sorojencev, ki so tudi sami glasbeno aktivni.
Ključne besede: družina, glasba, glasbene dejavnosti, glasbeni razvoj, interes staršev, vpliv glasbe na razvoj otroka
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 590; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

7.
Pomen glasbeno didaktičnih iger pri razvoju vokalne tehnike pri delu s pevskim zborom v vrtcu
Ana Lapornik, 2019, diplomsko delo

Opis: Glasba je v otrokovem otroštvu izjemno pomembna. Temeljna glasbena aktivnost otrok je petje. Pri zborovskem petju otrok spozna svoj glas in odkrije, kaj lahko stori z njim. Ker je ena izmed potreb otroka tudi igra, je dobro, da pri vodenju pevskega zbora uporabljamo metodo igre. Z glasbeno-didaktično igro otroku omogočimo, da si z njo razvija neko določeno glasbeno zmožnost. V diplomskem delu smo se osredotočili na vključevanje glasbeno-didaktičnih iger v vodenje otroškega pevskega zbora v vrtcu. Z različnimi glasbeno-didaktičnimi igrami smo želeli vplivati na razvoj vokalne tehnike otrok. Eden izmed ciljev je bil tudi vzbujanje interesa za sodelovanje pri glasbeno-didaktičnih igrah. V teoretičnem delu so orisane sestavine zborovskega petja v vrtcu in vokalne tehnike. Beseda teče tudi o glasbi in glasbenih dejavnostih v vrtcu, glasbeno-didaktičnih igrah in razvoju glasbenih sposobnosti. Praktični del vsebuje deset vzročnih priprav za delo z otroškim pevskim zborom. Ugotovili smo, da je igra za otroka izjemno pomembna dejavnost, saj z njo otroke na neprisiljen način spodbudimo k opravljanju določenih nalog, ki so v našem primeru nujne za kakovostno petje in delovanje pevskega zbora. Otrokom omogočimo, da se ob glasbeno-didaktičnih igrah zabavajo, ob tem pa razvijajo pravilno vokalno tehniko.
Ključne besede: glasbene dejavnosti v vrtcu, glasbeno-didaktične igre, glasba v vrtcu, pevski zbor, vokalna tehnika
Objavljeno: 18.11.2019; Ogledov: 454; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (810,74 KB)

8.
Razvijanje melodičnega in ritmičnega posluha pri otrocih starih od 5 do 6 let
Ana Vrabič, 2018, diplomsko delo

Opis: Glasba je del področja umetnosti v Kurikulumu za vrtce, zato mora biti v vrtcu obvezno prisotna. V teoretičnem delu naloge smo v začetku opisali pomen glasbe v človekovem življenju, nadaljevali pa smo z načrtovanjem glasbene vzgoje v vrtcu. V poglavju smo opisali, kako se vzgojitelj pripravi na glasbene dejavnosti, kaj mora pri načrtovanju upoštevati ter katere metode, oblike dela in sredstva lahko pri dejavnosti uporabi. V nadaljevanju smo se osredotočili na razvoj glasbenih sposobnosti, predvsem na melodični in ritmični posluh, in na glasbene dejavnosti, s katerimi ju razvijamo. V empiričnem delu smo ugotavljali vpliv eksperimentalnega programa na razvoj otrokovega melodičnega in ritmičnega posluha. Raziskavo smo izvedli v skupini dvaindvajsetih otrok, starih od pet do šest let. V obdobju od marca do maja smo devet petkov izvajali glasbene dejavnosti, pred njimi pa smo izvedli še tri različne teste, s katerimi smo preverili trenutno razvitost melodičnega in ritmičnega posluha otrok. Po treh mesecih smo teste ponovili, da smo preverili napredek. Ugotovili smo, da smo z glasbenimi dejavnostmi dosegli višjo stopnjo razvitosti melodičnega in ritmičnega posluha. V primerjavi melodičnega in ritmičnega posluha smo ugotovili, da imajo otroci pri tej starosti bolj razvite ritmične sposobnosti.
Ključne besede: Glasba, glasbene sposobnosti, glasbene dejavnosti, glasbeni razvoj, testi preverjanja glasbenih sposobnosti.
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 1001; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

9.
Učinek poslušanja glasbe na izbiro aktivnosti pri otrocih in mladostnikh s posebnimi potrebami
Romana Pušnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Glasba in zvok igrata pomembno vlogo v zgodnjem otroštvu in celostnem razvoju otrok, še posebej pa so na glasbo odzivni otroci in mladostniki s posebnimi potrebami. Namen raziskave je bil ugotoviti učinek glasbenega ozadja na izbiro prostočasnih dejavnosti pri otrocih in mladostnikih s posebnimi potrebami. Opazovali smo čustveno-vedenjski odziv na različne glasbene zvrsti ter učinek glasbe na motivacijo, pozornost ter psiho-fizično delovanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Dodatno smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja preverili uporabo glasbe in prostočasnih aktivnosti v domačem okolju. V raziskavo so bili vključeni štirje otroci s posebnimi potrebami z zmerno, lažjo in težjo motnjo v duševnem razvoju, ki so vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanju ter bivajo v domu za učence s posebnimi potrebami. Vsak udeleženec je sodeloval pri štirih srečanjih, kjer so bili izpostavljeni štirim različnim zvrstem glasbe v senzorni sobi, z namenom širšega izbora prostočasnih dejavnosti. Rezultati so pokazali, da ima glasbeno ozadje pozitivne učinke na čustvovanje, vedenje, motivacijo in vztrajnost ter da ima pri izbiri prostočasnih dejavnosti pomembno vlogo. Predstavljene so tudi omejitve raziskave ter predlogi za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: glasbene dejavnosti, celostni razvoj otroka, otroci s posebnimi potrebami, glasbena terapija, zvočno ozadje
Objavljeno: 13.12.2018; Ogledov: 499; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

10.
RAZVOJ GLASBENIH SPOSOBNOSTI OTROK STARIH OD 5 DO 6 LET
Nuša Kolenko, 2015, diplomsko delo

Opis: V strokovni literaturi lahko zasledimo, da se glasbene sposobnosti razvijajo postopno skozi vso otroštvo do odraslih let. Zanimalo nas je, na kakšni stopnji razvoja glasbenih sposobnosti se nahajajo otroci, stari od 5 do 6 let, torej otroci pred vstopom v šolo. V teoretičnem delu so predstavljene teorije o razvoju glasbenih sposobnosti, stopnje glasbenih sposobnosti, načini preverjanja glasbenih sposobnosti, obravnavane pa so tudi glasbene dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu nas je zanimal razvoj glasbenih sposobnosti, še posebej razvoj ritmičnih in melodičnih sposobnosti. Opravili smo raziskavo, ki zajema 28 otrok, starih od 5 do 6 let. Uporabili smo 4 različne teste, ki so zajemali testiranje na področju ritmičnega in melodičnega posluha. Vse teste so otroci dobro opravili, zasledili smo le nekaj manjših težav, ki pa so za to obdobje normalne. Ugotovili smo, da imajo otroci bolje razvite ritmične sposobnosti, kot melodične. Pri testih preverjanja ritmičnih sposobnosti so imeli manj težav.
Ključne besede: Glasbene sposobnosti, glasbeni razvoj, preverjanje glasbenih sposobnosti, glasbene dejavnosti
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 959; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici