Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Glasba in zvok igrata pomembno vlogo v zgodnjem otroštvu in celostnem razvoju otrok, še posebej pa so na glasbo odzivni otroci in mladostniki s posebnimi potrebami. Namen raziskave je bil ugotoviti učinek glasbenega ozadja na izbiro prostočasnih dejavnosti pri otrocih in mladostnikih s posebnimi potrebami. Opazovali smo čustveno-vedenjski odziv na različne glasbene zvrsti ter učinek glasbe na motivacijo, pozornost ter psiho-fizično delovanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Dodatno smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja preverili uporabo glasbe in prostočasnih aktivnosti v domačem okolju. V raziskavo so bili vključeni štirje otroci s posebnimi potrebami z zmerno, lažjo in težjo motnjo v duševnem razvoju, ki so vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanju ter bivajo v domu za učence s posebnimi potrebami. Vsak udeleženec je sodeloval pri štirih srečanjih, kjer so bili izpostavljeni štirim različnim zvrstem glasbe v senzorni sobi, z namenom širšega izbora prostočasnih dejavnosti. Rezultati so pokazali, da ima glasbeno ozadje pozitivne učinke na čustvovanje, vedenje, motivacijo in vztrajnost ter da ima pri izbiri prostočasnih dejavnosti pomembno vlogo. Predstavljene so tudi omejitve raziskave ter predlogi za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: glasbene dejavnosti, celostni razvoj otroka, otroci s posebnimi potrebami, glasbena terapija, zvočno ozadje
Objavljeno v DKUM: 13.12.2018; Ogledov: 1523; Prenosov: 279
Celotno besedilo (1,74 MB)

Opis: Glasba ima na človeka veliko pozitivnih vplivov, še posebej velik vpliv pa ima na otroke in na njihov intelektualni, osebnostni in socialni razvoj. S poslušanjem, izvajanjem in ustvarjanjem glasbe razvijajo otroci pozitivne vedenjske vzorce, samopodobo, so učno uspešnejši in imajo boljšo koncentracijo. Vpliv glasbe je večji, če se otrok z glasbo ukvarja aktivno. Namen magistrskega dela je bil preučiti, koliko so učenci 3. razredov glasbeno aktivni v šoli in zunaj nje in kakšne so razlike pri dojemanju glasbe, urah glasbene umetnosti, interesnih glasbenih dejavnostih in pri družinskem okolju med učenci, ki so zunajšolsko glasbeno aktivni in med tistimi, ki niso. V teoretičnem delu je opisana glasba in njeni pozitivni učinki, glasbena umetnost kot pomemben faktor celostnega otrokovega razvoja in dejavnosti pri pouku glasbene umetnosti, predstavili smo tudi interesne dejavnosti in z njimi povezane glasbene interesne dejavnosti. Dotaknili smo se izobraževanja zunaj šole, še posebej smo izpostavili glasbene šole, opisana pa je tudi motivacija, ki je v procesu glasbenega izobraževanja zelo pomembna. Empirični del smo izvedli s pomočjo sedmih tretjih razredov šol občine Šentjur. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, obdelali pa smo jih na nivoju deskriptivne statistike, uporabljen je bil hi kvadrat-preizkus. Rezultati so pokazali, da je učencem glasba pomembna in da imajo predmet glasbena umetnost radi. Ugotovili smo, da se pojavljajo razlike med učenci, ki obiskujejo zunajšolsko glasbeno aktivnost in med tistimi, ki je ne, in sicer v tem, da si učenci, ki se ukvarjajo z glasbo zunaj šole želijo še več ur glasbene umetnosti, pri urah tudi bolj sodelujejo in si želijo tudi več glasbenih aktivnosti pri pouku kot učenci, ki se z glasbo zunaj šole ne ukvarjajo. Prav tako obiskujejo več glasbenih interesnih dejavnosti in si želijo, da bi bilo na šoli ponujenih še več le teh. Ugotovili smo, da obisk glasbene šole staršev ne vpliva na obisk zunajšolskih glasbenih aktivnosti njihovih otrok in, da večinoma tisti učenci, ki obiskujejo zunajšolske glasbene aktivnosti počnejo doma s starši nekaj v zvezi z glasbo in da pogosteje obiskujejo glasbene prireditve s starši kot učenci, ki zunajšolskih glasbenih aktivnosti ne obiskujejo, ne bi pa mogli potrditi, da je tako tudi pri gledanju glasbenih televizijskih oddaj. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se učenci, ki obiskujejo zunajšolske glasbene aktivnosti na glasbenem področju razlikujejo od tistih učencev, ki zunajšolskih glasbenih aktivnosti ne obiskujejo in da se je pomembno zavedati, da je potrebno otroke spodbujati pri njihovem glasbenem izobraževanju, saj jim to pomaga pri njihovem celostnem razvoju.
Ključne besede: 3. razred, glasba, glasbena umetnost, glasbene interesne dejavnosti, glasbene zunajšolske aktivnosti.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 1775; Prenosov: 232
Celotno besedilo (951,81 KB)

Opis: V magistrskem delu z naslovom Glasba petošolcev v šoli in zunaj nje proučujemo, kakšno glasbo danes poslušajo mladi, katera zvrst je najbolj preferirana, kakšno glasbo in oblike glasbenih dejavnosti jim ponuja šola, koliko so sami aktivni v glasbenih dejavnostih ter kdo ima vpliv na njihovo ukvarjanje z glasbo in poslušanje določene glasbene zvrsti. Raziskava je bila s pomočjo anketnega vprašalnika izvedena na vzorcu 114-ih učencev in učenk petega razreda osnovne šole v mestu (Celje) in na podeželju (Šmarje pri Jelšah). Preučevali smo vse zgoraj našteto, rezultate pa primerjali po spolu in lokaciji šole. Šola v mestu ponuja kar nekaj več interesnih dejavnosti kot šola na podeželju, prav tako so le-te tudi bolj raznolike. Ponujajo ples in instrumentalne krožke, česar na šoli na podeželju ni. Obisk teh interesnih dejavnosti pa ni tako visok, kot smo pričakovali, saj le majhen delež učencev obiskuje dejavnosti, povezane z glasbo. Na vprašanje, zakaj se ukvarjajo z interesnimi dejavnostmi, povezanimi z glasbo, so učenci v največji meri odgovorili, da preprosto radi pojejo, imajo radi glasbo in jim je glasba všeč, radi plešejo (predvsem dekleta), da se nekaj naučijo ter igrajo inštrumente. V prostem času se več kot polovica učencev ukvarja z glasbenimi dejavnostmi. Zelo pogosto je to glasbena šola, veliko tudi pojejo in plešejo. Tudi tukaj prednjačijo dekleta. Učenci so mnenja, da se v šolah preveč posluša ljudska glasba ter otroške pesmice, pogrešajo pa pop in rock zvrst, ki sta najbolj poslušani zvrsti v prostem času. Med mladimi je na prvem mestu še vedno pop glasba, sledi ji rock ter presenetljivo narodnozabavna glasba. Zanimiva je razlika med spoloma, saj se za rock veliko bolj navdušujejo dečki, deklicam pa je bližje narodnozabavna in klasična glasba. Tudi tukaj so učenci mnenja, da na to nihče ne vpliva, ampak poslušajo zvrst, ki najbolj ustreza njim. Ugotovili smo, da imajo učenci zelo različen okus, pa vendar se najde kar nekaj glasbenikov, ki so jim skupni. Veliko je tujih izvajalcev, zelo malo pa domačih. Za takšen rezultat lahko »krivimo« tudi medije, ki nam v večini predvajajo le tujo glasbo. Še posebej bi pri tem izpostavili radio, kjer slovenske glasbe skoraj ni več slišati. Med najbolj popularne izvajalce ta trenutek lahko štejemo One direction, On republic, Klemna Slakonjo, Modrijane, Katty Perry ter Taylor Swift.
Ključne besede: Glasba, petošolci, glasbene zvrsti, interesne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 21.03.2017; Ogledov: 1539; Prenosov: 234
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: Tema diplomske naloge je Načrtovanje in izvajanje glasbenih dejavnosti v vrtcu. Glasba pomembno vpliva na otrokov celostni razvoj, zato je pomembno, da ji posvečamo veliko pozornosti že v vrtcu. Cilj, ki mu odrasli moramo slediti, je ta, da pri otroku vzbujamo veselje do glasbe, to pa dosežemo z različnimi glasbenimi dejavnostmi, ki naj bodo prisotne vsak dan. V teoretičnem delu, ki ima šest poglavij, je opisan vpliv, ki ga ima glasba na otroka. Naštete in opisane so glasbene dejavnosti. Predstavljeni so Kurikulum za vrtce ter dejavniki, ki nam pomagajo pri načrtovanju in izvajanju glasbenih dejavnosti. V empiričnem delu je bila izvedena raziskava o načrtovanju in izvajanju glasbenih dejavnosti. Anketni vprašalnik so izpolnjevale vzgojiteljice mariborskih vrtcev Borisa Pečeta, Studenci in Otona Zupančiča. Podatki so bili obdelani na ravni opisne statistike. Namen raziskave je bil ugotoviti značilnosti načrtovanja in izvajanja glasbenih dejavnosti v vrtcih. Na osnovi zastavljenih in raziskovalnih vprašanj smo ugotovili, da ima glasba velik pomen tudi v vrtcu, saj večina vzgojiteljev igra na kak instrument. V svoji skupini imajo glasbene kotičke. Z glasbenimi dejavnostmi se ukvarjajo vsaj enkrat na teden. Vzgojiteljice menijo, da pri načrtovanju in izvajanju glasbenih dejavnosti nimajo posebnih težav, kar nas veseli, saj to pomeni, da se jih rade lotijo.
Ključne besede: vpliv glasbe na otroka, glasbene dejavnosti, kurikulum za vrtce, načrtovanje glasbenih dejavnosti, izvajanje glasbenih dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 08.11.2016; Ogledov: 4076; Prenosov: 1026
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Uporaba Orffovega instrumentarija v vrtcu smo želeli ugotoviti, ali imajo v vrtcih celjske regije Orffov instrumentarij, ali ga uporabljajo ter katerim ciljem sledijo. Želeli smo tudi ugotoviti, ali strokovni delavci poznajo celoten Orffov učni koncept in ali pri svojem delu vključujejo elemente oziroma njegove pedagoške ideje. V teoretičnem delu je predstavljeno življenje Carla Orffa, značilnosti in dejavnosti Orff-Schulwerka, njegov pedagoški pristop, sledi načrtovanje glasbene vzgoje v vrtcu ter glasbene dejavnosti. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika med strokovnimi delavci vrtcev celjske regije ugotovili, da imajo Orffov instrumentarij v vrtcih. Odgovori glede uporabe pa se razlikujejo, saj imajo v vrtcih različno zastopanost instrumentov. Strokovni delavci pogosteje posegajo po ritmičnih instrumentih. Dobra polovica anketirancev meni, da je usposobljena za delo z Orffovim instrumentarijem, vendar več kot 80 odstotkov anketirancev ne pozna Orffovega učnega koncepta. Želijo pa si tudi dodatnega izobraževanja na tem področju. Strokovni delavci najpogosteje sledijo ciljem, kot so: razvijanje ritmičnega posluha, eksperimentiranje z zvokom in ustvarjalno spremljanje ob pevskem, gibnem, plesnem in govornem izvajanju. Orffove instrumentalne skupine so zastopane le v štirih vrtcih celjske regije. S pomočjo intervjuja smo predstavili primer dobre prakse − Orffove instrumentalne skupine iz Vrtca Tončke Čečeve Celje pod strokovnim vodstvom vzgojiteljice Silve Smrečnik.
Ključne besede: Carl Orff, Orff-Schulwerk, Orffov instrumentarij, načrtovanje glasbenih dejavnosti, glasbene dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 01.06.2016; Ogledov: 3280; Prenosov: 494
Celotno besedilo (1,44 MB)