| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
NAČRTOVANJE USTVARJALNIH GLASBENIH DEJAVNOSTI V WALDORFSKEM VRTCU, VRTCU MARIJE MONTESSORI IN JAVNEM VRTCU
Katja Kovač, 2009, diplomsko delo

Opis: Povzetek: Glasba je del vsakega vzgojno-izobraževalnega programa, v katerem se k načrtovanju glasbene ustvarjalnosti pristopa na edinstven način. V teoretičnih izhodiščih so v nalogi predstavljeni glasbena ustvarjalnost pri predšolskem otroku, različni vzgojno-izobraževalni koncepti (waldorfska pedagogika, pedagogika M. Montessori in javni vrtec - kurikulum) ter njihovi pristopi k načrtovanju ustvarjalnih glasbenih dejavnosti. Namen diplomskega dela je bil na podlagi teoretičnih izhodišč ugotoviti podobnosti in razlike načrtovanja ustvarjalnih glasbenih dejavnosti v vseh treh vzgojno-izobraževalnih konceptih, ugotoviti zastopanost glasbene ustvarjalnosti v načrtovanem kurikulumu ter podati izhodišča za sistematično spodbujanje glasbene ustvarjalnost pri predšolskem otroku.
Ključne besede: Ključne besede: glasbena ustvarjalnost, načrtovanje, ustvarjalne glasbene dejavnosti, predšolski otrok, waldorfska pedagogika, pedagogika Marie Montessori, javni vrtec.
Objavljeno: 31.03.2009; Ogledov: 7342; Prenosov: 1545
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

2.
GLASBENI VRTEC
Maja Ocepek, 2009, diplomsko delo

Opis: V okviru prvega, teoretičnega dela diplomske naloge, smo pregledali možnost ustanovitve in delovanja zasebnih vrtcev, predvsem Waldorfskega in Montessori vrtca. V obeh primerih so jasno izpostavljeni cilji in vsebine, ki obravnavajo otroka kot celoto. Zasebni vrtci v kurikulumu za javne vrtce dodajo svoje obogatene programe. V nadaljevanju so prikazane stopnje na področju telesnega, čustvenega, intelektualnega razvoja in razvoja glasbenih sposobnosti. V raziskovalnem delu so v aktivno iskanje mnenj o glasbenem vrtcu vključeni starši predšolskih otrok. Z anketnim vprašalnikom in z obdelavo dobljenih rezultatov lahko z zagotovostjo zatrdimo, da je glasbeni vrtec zanimiva in iskana alternativa javnih vrtcev. V tretjem, praktičnem delu diplomske naloge je predstavljen primer dobre prakse - program glasbenega vrtca Direndaj. Popoldanska glasbena dejavnost v letnem obsegu 30 ur je dobro izhodišče za nadgradnjo celodnevnega programa javnega vrtca ali zasebnega vrtca, saj so, sicer v manjšem obsegu, obogatene vsebine in cilji, kot jih zasledimo v prvem delu diplome v poglavju kurikuluma za javne vrtce.
Ključne besede: Zasebni vrtci, obogateni programi, glasbene dejavnosti, glasbeni vrtec Direndaj.
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 4068; Prenosov: 470
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

3.
POVEZANOST GLASBENIH DEJAVNOSTI Z EMOCIALNIM IN SOCIALNIM RAZVOJEM PREDŠOLSKEGA OTROKA
Vesna Hriberšek, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljam povezanost glasbenih dejavnosti z emocialnim (čustvenim) in socialnim razvojem predšolskega otroka. V teoretičnem delu smo predstavili naslednje: vpliv glasbe na predšolskega otroka, emocialni (čustveni) in socialni razvoj v starostnem obdobju srednjega otroštva. Velika pozornost pa je bila namenjena tudi načrtovanju glasbenih dejavnosti v predšolski vzgoji, ciljem glasbene vzgoje ter področjem glasbenih dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu smo raziskali in podrobno razčlenili problem, katere glasbene dejavnosti se v vrtcu največkrat izvajajo. Rezultati raziskave so pokazali, da je to petje, igranje na instrumente ter poslušanje glasbe. Namen raziskave je bil tudi ugotoviti, katere oblike socialnega vedenja in katera čustvena stanja se največkrat pojavljajo pri izvajanju glasbenih dejavnosti. Ugotovili smo katere glasbene zvrsti vzgojiteljice največkrat predvajajo. Vse dobljene rezultate pa smo interpretirali s teoretičnimi postavkami ter tako prišli do ugotovitev, da je glasba močno povezana z otrokovim socialnim in emocialnim (čustvenim) razvojem, saj povečuje pozitivne dražljaje pri predšolskem otroku.
Ključne besede: Vpliv glasbe, glasbena psihologija, socialni razvoj predšolskega otroka, emocialni razvoj, načrtovanje glasbene vzgoje, cilji glasbene vzgoje, glasbene dejavnosti.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 3401; Prenosov: 876
.pdf Celotno besedilo (449,34 KB)

4.
UPORABA NEKATERIH MOTIVACIJSKIH SREDSTEV PRI POUKU GLASBE NA RAZREDNI STOPNJI
Tina Butkovič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Uporaba nekaterih motivacijskih sredstev pri pouku glasbe na razredni stopnji je obravnavana tematika motivacije, nekaterih sredstev za motiviranje učencev ter glasbenih dejavnosti, v katerih lahko učitelji posamezna motivacijska sredstva uporabljajo. Želeli smo ugotoviti, kako pomembna je za učitelje motivacija pri pouku glasbene vzgoje in kako pogosto učitelji na razredni stopnji za motiviranje otrok uporabljajo nekatera motivacijska sredstva. Prvi del diplomskega dela obravnava teoretične vidike motivacije, in sicer je opisana motivacija in dejavniki, ki lahko vplivajo nanjo, nekatere njene teorije ter značilnosti motivacije, ki se kažejo v procesu izobraževanja. Predstavljena so nekatera motivacijska sredstva in glasbene dejavnosti, s katerimi učitelj vpliva na razvoj učenčevih glasbenih sposobnosti in osebnostnih lastnosti. Empirični del diplomskega dela je bil izveden s pomočjo kavzalno — neeksperimentalne metode dela. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo ugotovljeno, da ni statistično značilnih razlik med učitelji z različnimi leti delovnih izkušenj in tistimi, ki poučujejo v posameznem triletju glede uporabe motivacije, saj jo učitelji ocenjujejo kot zelo pomembno. Razlike med učitelji glede na triletje in leta delovnih izkušenj se pri pogostosti uporabe motivacijskih sredstev pojavljajo v uporabi pantomime, igranja na instrumente, ogleda videoposnetkov ter uporabe izštevank. Glede na rezultate, ki jih je prinesla naša raziskava, bi bilo dobro, da učitelji glasbene vzgoje razširijo svoje spoznanja in pridobijo še več znanja o pomembnosti in potrebnosti uporabe raznolikih in pestrih motivacijskih sredstev pri pouku glasbene vzgoje.
Ključne besede: Motivacija, teorije motivacije, vrste motivacije, motivacijske spodbude, motivacijska sredstva, glasbene dejavnosti.
Objavljeno: 10.09.2010; Ogledov: 2141; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (761,23 KB)

5.
UVAJANJE GLASBENIH DEJAVNOSTI V PRVI TRIADI S POMOČJO DIDAKTIČNIH IGER
Silva Božičnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Uvajanje glasbenih dejavnosti v prvi triadi s pomočjo didaktičnih iger je obravnavana vloga ter pomen didaktičnih iger, pomen glasbe za učence ter razvrstitev glasbeno-didaktičnih iger glede na vsebino. Za vsak cilj glasbene vzgoje v prvi triadi je izbrana ter oblikovana didaktična igra, ki pomaga učitelju doseči želeni cilj pri učencih, hkrati pa je zanje zanimiva. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika želeli ugotoviti, kako pomembne so za učitelje didaktične igre pri pouku glasbene vzgoje, kako pogosto jih vključujejo, v katerem delu učne ure jih najpogosteje izvajajo ter iz kje jih črpajo. Zanimalo nas je tudi, kakšno mnenje imajo o izbiri didaktičnih iger za pouk glasbene vzgoje ter ali obstajajo statistično značilne razlike v odgovorih med učitelji glede na razred poučevanja ter na leta delovnih izkušenj. Ugotovitve so pokazale, da se statistično značilne razlike pojavljajo pri pogostosti črpanja didaktičnih iger preko spleta, in sicer glede na leta delovnih izkušenj, prav tako se statistično značilne razlike pojavljajo pri izmenjevanju didaktičnih iger s sodelavci, in sicer glede na razred poučevanja. Statistično značilne razlike so se pokazale tudi v samostojnem oblikovanju didaktičnih iger za pouk glasbene vzgoje, in sicer glede na leta delovnih izkušenj. Pri analizi ostalih odgovorov statistično značilnih razlik glede na razred poučevanja ali leta delovnih izkušenj ni bilo. Glede na rezultate naše raziskave bi bilo dobro, da bi se učitelji medsebojno bolj povezovali ter si izmenjevali didaktične igre, saj bi tako nastal pester ter kvaliteten nabor didaktičnih iger za pouk glasbene vzgoje. Težave z njihovim pomanjkanjem bi se tako bistveno zmanjšale.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: igra, didaktična igra, glasbeno-didaktična igra, elementi glasbene vzgoje, glasbene dejavnosti.
Objavljeno: 04.04.2011; Ogledov: 2397; Prenosov: 479
.pdf Celotno besedilo (644,17 KB)

6.
GLASBA V DRUŽINI PREDŠOLSKEGA OTROKA
Maja Vrzelak, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo na podlagi teoretičnega in empiričnega dela naloge raziskali prisotnost glasbe v družini predšolskega otroka. V teoretičnem delu smo se najprej osredotočili na družino, saj prva ustreže otrokovi želji po glasbenem udejstvovanju in mu nudi možnost glasbenega izražanja. V nadaljevanju smo namenili pozornost splošnemu ter glasbenemu razvoju predšolskega otroka. Dotaknili smo se tudi glasbene vzgoje, ki prispeva k uresničitvi veliko vzgojno-izobraževalnih ciljev. Spoznali smo različne glasbene dejavnosti ter predstavili področje umetnosti v Kurikulumu za vrtce. V empiričnem delu smo prikazali rezultate raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov. Z raziskavo smo raziskali prisotnost glasbe v družini predšolskega otroka. Zanimalo nas je, kako pogosto se starši posvečajo glasbenim dejavnostim ter katera je najpogostejša glasbena dejavnost. Prav tako smo želeli preveriti odstopanja glede na glasbeno izobrazbo staršev.
Ključne besede: Predšolski otrok, družina, glasba, glasbene dejavnosti, kurikulum, glasbeni ter splošni razvoj otroka.
Objavljeno: 27.06.2011; Ogledov: 2645; Prenosov: 366
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

7.
INTERES PREDŠOLSKIH OTROK DO GLASBENIH DEJAVNOSTI
Valentina Gjura, 2012, diplomsko delo

Opis: Interes je pomemben motivacijski pobudnik za glasbene dejavnosti. Vzgojitelji so tisti, ki se veliko krat srečajo z otroki, ki imajo različno razvite interese za glasbo. S pomočjo drugih dejavnikov (družinsko okolje, sovrstniki, širše okolje ter glasbene izkušnje) lahko vplivajo na oblikovanje interesa do glasbenih dejavnosti ter celostno rast. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšen je interes predšolskih otrok do glasbenih dejavnostih oziroma v kateri glasbeni dejavnosti najraje sodelujejo. Poleg tega nas je zanimalo, ali obstajajo kakšne razlike v interesu do glasbenih dejavnosti glede na spol in starost. Naša raziskava je vključevala 21 otrok iz drugega starostnega obdobja. Ugotovili smo, da otroci izražajo velik interes do glasbenih dejavnosti. Po mnenju otrok so najbolj priljubljene glasbene dejavnosti igranje na instrumente, petje pesmi ter poslušanje glasbe. Rezultati naše raziskave kažejo, da so z najvišjo stopnjo interesa bile ocenjene naslednje glasbene dejavnosti: petje pesmi, igranje na instrumente ter glasbeno-didaktične igre. Rezultati tudi kažejo, da otroci najmanj interesa izražajo do glasbene dejavnosti ustvarjanja.
Ključne besede: Interes, glasba, glasbene dejavnosti, vzgojitelji, predšolski otroci, vplivni dejavniki interesa.
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 2186; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

8.
GLASBENE DEJAVNOSTI V TRETJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU
Petra Beršnjak, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Glasbene dejavnosti v tretjem življenjskem obdobju je v teoretičnem delu predstavljeno tretje življenjsko obdobje. Pozornost je usmerjena predvsem na opredelitev kakovostnega preživljanja le-tega, njegove značilnosti ter na emocionalno in sposobnostno raven človeka v tem obdobju. Pomemben faktor je tudi izobraževanje ter njegova vloga. Drugo poglavje predstavlja analizo glasbenih dejavnosti in vpliv posameznih dejavnosti na človeka. Vsebuje predvsem razlage, kako lahko z glasbo dvignemo človekovo samopodobo, izboljšamo njegovo fizično stanje ter tako izboljšamo njegovo prihodnost. V praktičnem delu so predstavljene glasbene dejavnosti, ki jih lahko nudimo starostnikom. Možnosti njihovega izobraževanja na glasbenem področju, pozitiven vpliv dejavnosti na posameznika in skupnost, v kateri posameznik prebiva ter sprejemanje teh dejavnosti.
Ključne besede: Tretje življenjsko obdobje, glasbene dejavnosti, izobraževanje, kakovostna starost, starostnik.
Objavljeno: 18.06.2012; Ogledov: 1546; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (4,52 MB)

9.
10.
SPODBUJANJE RAZVOJA GLASBENIH SPOSOBNOSTI V 1. IN 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Daša Rožič, 2012, diplomsko delo

Opis: S prebiranjem sodobne literature smo prišli do spoznanja, da se glasbene sposobnosti najintenzivneje razvijajo do otrokovega desetega leta starosti. Naš namen je bil raziskati, kako in na kakšen način učitelji razrednega pouka spodbujajo razvoj glasbenih sposobnosti pri učencih in ali obstajajo razlike glede na starost otrok. V teoretičnem delu so predstavljene teorije o razvoju glasbenih sposobnosti, stopnje glasbenih sposobnosti, elementi glasbene vzgoje, obravnavane pa so tudi glasbene didaktične igre. Sledi empirični del, v katerem smo uporabili deskriptivno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Vzorec izvedene raziskave zajema 100 učiteljev razrednega pouka, in sicer 50, ki jih poučuje 1. razred in 50, ki jih poučuje 4. razred. Uporabljen Mann-Whitneyjev preizkus je pokazal, da pri posvečanju pozornosti glasbenim dejavnostim kot so petje pesmi ter vokalno in instrumentalno ustvarjanje obstajajo statistično značilne razlike glede na starost otrok. Glasbena dejavnost kot sta vokalno in instrumentalno ustvarjanje se v 1. razredu ne uporablja tako pogosto kot v 4. razredu. Prav tako uporabljen hi-kvadrat preizkus je pokazal, da obstajajo razlike med razredoma glede pogostosti izvajanja glasbenih didaktičnih iger, saj so le-te v 1. razredu prisotne v večji meri. Prišli smo tudi do spoznanja, da glede spodbujanja razvoja melodičnega posluha ne obstajajo statistično značilne razlike med razredoma, medtem ko glede spodbujanja razvoja ritmičnega posluha obstajajo v korist pogostosti uporabe glasbenih didaktičnih iger. Vse razlike, katere smo ugotovili skozi izvedeno raziskavo, so ustrezne glede na razvojno stopnjo učencev.
Ključne besede: Glasbeni razvoj, glasbene sposobnosti, glasbene dejavnosti, glasbene didaktične igre, nadarjenost, talent.
Objavljeno: 25.07.2012; Ogledov: 2148; Prenosov: 472
.pdf Celotno besedilo (901,89 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici