Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na vlogo klavirja pri pouku glasbe v osnovni šoli. Sestavljena je iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del sem razdelila na pet poglavij, kjer sem preučevala: klavir in njegovo zgodovino, vlogo učitelja glasbe v osnovni šoli, sam predmet glasbene umetnosti v osnovni šoli, glasbeno improvizacijo in izzive učiteljev pri uporabi klavirja. Praktični del je razdeljen na štiri poglavja. V prvem sem analizirala učni načrt za glasbeno umetnost, v drugem pa uporabo klavirja v tujih kurikulih. V tretjem, praktičnem poglavju sem izvedla pet intervjujev z učiteljicami, zadnje poglavje pa je vsebovalo analizo skladb iz interaktivnega gradiva IzziRokus.
Ključne besede: klavir, glasbena vzgoja, glasbeno izobraževanje, osnovna šola, učitelji glasbe, glasbena improvizacija
Objavljeno v DKUM: 29.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (9,18 MB)

Opis: V slovenskem prostoru so bili pozitivni učinki glasbenih dejavnosti na socialni razvoj izkazani le kot sekundarni rezultati raziskav. V pričujoči študiji smo, na vzorcu desetih otrok, starih od 3. do 4. leta, ugotavljali razvoj socialnih veščin pri glasbenih dejavnostih v vrtcu. Ugotovili smo, da je v polletnem obdobju postopno naraščala pogostost vključevanja in aktivnega sodelovanja pri glasbenih dejavnostih, deljenja glasbil, medsebojnega sodelovanja in navezovanja stikov. Rezultati so pokazili, da so glasbene dejavnosti spodbudile porast pogostosti deljenja rekvizitov, (medsebojnega) sodelovanja in navezovanja stikov tudi pri drugih vrtčevskih dejavnostih.
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, kurikulum, glasbena vzgoja, socialne veščine, glasbene dejavnosti, navezovanje stikov, deljenje glasbil
Objavljeno v DKUM: 26.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (334,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V prispevku smo preučevali, kako redno izvajanje glasbeno didaktičnih iger pri pouku drugih šolskih predmetov vpliva na dvig rezultatov glasbenih sposobnosti. Za namen raziskave, v katero je bilo vključenih 71 prvošolcev, smo izvedli eksperiment, v okviru katerega smo v izbrani osnovni šoli štiri mesece izvajali glasbeno didaktične igre pri različnih predmetih. Učenci so na začetku in na koncu izvedenih dejavnosti reševali glasbeni preizkus, ki smo ga razvili za namen raziskave. Rezultati raziskave so pokazali, da so otroci eksperimentalne skupine na testiranju dosegli boljše rezultate kot učenci kontrolne skupine pri večini nalog.
Ključne besede: glasbena vzgoja, didaktične igre, glasbena didaktična igra, glasbena ustvarjalnost, glasbeni inštrumenti, melodični posluh, ritmični posluh, začetni pouk, igranje na male instrumente
Objavljeno v DKUM: 19.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 40
Celotno besedilo (4,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Trenutna pedagoška teorija montessori in raziskovalna praksa nakazujeta, da je v pristopu montessori glasba v primerjavi z drugimi področji delovanja pogosto podcenjena. Z doktorsko disertacijo si prizadevamo pomembno prispevati k razvoju glasbene vzgoje v vrtcih montessori v Sloveniji in širše. Teoretični del doktorske disertacije obravnava opredelitev pedagogike montessori ter njenega mesta v slovenskem prostoru, osredotoča se na področje glasbe v omenjenem pristopu ter proučuje razvoj glasbenih sposobnosti predšolskih otrok. V slovenski prostor in širše uvaja natančno opredelitev didaktičnih smernic pristopa montessori, ki temeljijo na aktualnih spoznanjih pedagogike montessori, didaktike, psihologije, splošne pedagogike ter sorodnih ved. S pregledom stanja pedagogike montessori v Sloveniji proučujemo vlogo in položaj pristopa montessori znotraj slovenskega sistema predšolske vzgoje. Opredelitev razvoja glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju podaja sintezo literature s področja glasbenih sposobnosti, njihovega ocenjevanja ter faz v glasbenem razvoju predšolskih otrok. Teoretična izhodišča doktorske disertacije predstavljajo pomemben temelj, na katerem je zasnovan empirični del, ki sestoji iz treh faz raziskave. V prvi fazi raziskave smo želeli z uporabo kvalitativnega raziskovanja ugotoviti podobnosti in razlike na področju predšolske glasbene vzgoje med veljavnim javnim programom za vrtce in programi zasebnih vrtcev, ki delujejo po načelih pedagogike montessori. V drugi fazi raziskave smo preučevali kontekst, v katerega je postavljeno področje glasbe v vrtcih montessori, ter analizirali načrtovanje glasbene vzgoje z vidika strukture, zastopanosti glasbenih dejavnosti, metod, oblik in sredstev dela. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki je nastal za potrebe doktorske disertacije, smo anketirali 110 strokovnih delavcev iz vrtcev montessori iz Slovenije in tujine ter na podlagi analize načrtovanja glasbene vzgoje ugotovili, da se na področju poučevanja glasbe v vrtcih montessori sicer pojavlja veliko dobrih praks, vendar je še veliko prostora za izboljšave in nadaljnji razvoj. V tretji fazi raziskave smo se osredotočali na oblikovanje eksperimentalnega modela s cilji, vzgojno-izobraževalno vsebino in metodami, oblikami in sredstvi vzgojno-izobraževalnega procesa za področje glasbe po pedagoških smernicah montessori ter preverjanje njegovega učinka na razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti predšolskih otrok z izvedbo kvazieksperimenta. Na podlagi rezultatov kvazieksperimenta, v katerem je sodelovalo 71 pet- do šestletnih otrok iz slovenskih vrtcev montessori, smo ugotovili, da ima eksperimentalni model za poučevanje glasbe v vrtcih montessori večji učinek na razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti predšolskih otrok kot poučevanje glasbe v vrtcih montessori na tradicionalen način. Prav tako smo ugotovili, da ima izvedba eksperimentalnega modela poučevanja glasbe po pristopu montessori z glasbeno usposobljenim izvajalcem večji učinek na razvoj ritmičnega in melodičnega posluha predšolskih otrok kot pa izvedba eksperimentalnega modela z izvajalcem brez glasbene izobrazbe. Znanstveni doprinos doktorske disertacije predstavljajo številna pomembna spoznanja iz vseh faz raziskave. Gre za obširno empirično študijo z uporabo mešanih metod raziskovanja v slovenskem prostoru in širše, ki celostno obravnava področje glasbe v vrtcih montessori. Koncept načrtovanja in izvajanja glasbenih dejavnosti je obravnavan z analizo javno veljavnih kurikularnih dokumentov, študijo mnenj in stališč strokovnih delavcev, ki so zaposleni v slovenskih in tujih vrtcih montessori, ter kvazieksperimentom, v katerega smo vključili predšolske otroke, ki obiskujejo program predšolske vzgoje montessori. Doktorska raziskava s svojo robustno metodološko zasnovo prispeva k obstoječemu znanju o razvoju glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju in ponuja dodatna spoznanja o pomenu usposobljenosti strokovnih delavcev, ki poučujejo predšolsko glasbeno vzgojo.
Ključne besede: predšolska glasbena vzgoja, pristop montessori, glasbene dejavnosti, načrtovanje, glasbene sposobnosti
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 672; Prenosov: 347
Celotno besedilo (5,33 MB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Kulturna vzgoja v vrtcih občin Brežice, Krško, Sevnica smo želeli proučiti pojem kulturne vzgoje, koliko so dejavnosti le-te zastopane v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica ter koliko se vrtci ene občine razlikujejo od vrtcev drugih dveh občin. V poglavju Obravnava teme smo najprej predstavili občine Krško, Brežice, Sevnica ter vrtce in kulturne ustanove, delujoče v njih. Opredelili smo pojem kulturno-umetnostne vzgoje in njene cilje. Našteli in podrobno smo opisali področja kulture: bralno kulturo, filmsko, glasbeno in gledališko umetnost, intermedijske umetnosti, kulturno dediščino ter likovno in plesno umetnost. Poleg opredelitve vsakega področja smo opisali primere in uporabo posameznega področja v vzgojno-izobraževalnem procesu. V opisu vsakega področja smo tudi napisali primere povezovanja oz. sodelovanja s kulturnimi ustanovami po Sloveniji, posebej pa smo še napisali primere dejavnosti, ki so se izvajale v kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica. Ob koncu proučevanja kulturne vzgoje smo strnili naše rezultate ter tako ugotovili, da se v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica izvajajo dejavnosti z vseh področij kulturne vzgoje. Le-te so izvajane enakovredno, razen dejavnosti filmske umetnosti, intermedijskih umetnosti ter kulturne dediščine, katere nekateri vrtci ne izvajajo oz. zelo malo. Pri našem proučevanju kulturne vzgoje smo uporabljali deskriptivno in komparativno metodo teoretičnega pedagoškega raziskovanja. Sklicevali smo se na primarne in sekundarne vire.
Ključne besede: kulturna vzgoja v vrtcu, področja kulture, bralna kultura, filmska umetnost, glasbena umetnost, intermedijske umetnosti, gledališka umetnost, likovna umetnost, plesna umetnost
Objavljeno v DKUM: 05.02.2021; Ogledov: 788; Prenosov: 63
Celotno besedilo (825,93 KB)