1. Načrtovanje ustvarjalnih glasbenih dejavnosti v vrtcu : diplomsko deloAna Šart, 2024, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge sta najprej opredeljena pojma ustvarjalnosti in glasbene ustvarjalnosti, pri slednji zasledimo tudi faze ustvarjalnega procesa in model ustvarjalnega mišljenja v glasbi. Opredeljena je tudi vloga ustvarjalnosti v Kurikulumu za vrtce. Poleg glasbenih dejavnosti v vrtcu so v ospredju še glasbenoustvarjalne dejavnosti, opredeljena je vloga vzgojitelja pri spodbujanju glasbene ustvarjalnosti v vrtcu ter povezanost glasbene ustvarjalnosti z razvojem glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanja.
V empiričnem delu so prikazani rezultati raziskave, izvedene na vzorcu 149 vzgojiteljev, s katero se je ugotavljala kvantiteta in kvaliteta načrtovanja glasbenih dejavnosti s poudarkom na ustvarjanju v glasbi in ob njej ter pogostost izražanja interesa otrok do posameznih glasbenih dejavnosti.
Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da nekatere ustvarjalne glasbene dejavnosti v večji meri izvajajo vzgojitelji 2. starostnega obdobja kot vzgojitelji 1. starostnega obdobja, za nekaj ustvarjalnih glasbenih dejavnosti pa se je izkazalo, da jih izvajajo tako vzgojitelji v 1. starostnem obdobju kot vzgojitelji v 2. starostnem obdobju. Z raziskavo je bilo ugotovljeno tudi, da otroci najpogosteje izražajo interes za poslušanje glasbe, petje pesmi in gibanje ob glasbi.
Ključne besede: glasba, glasbena ustvarjalnost, načrtovanje, vrtec, vzgojitelji.
Objavljeno v DKUM: 05.03.2024; Ogledov: 335; Prenosov: 45
 Celotno besedilo (1,30 MB) |
2. Glasbeno ustvarjanje v vrtcu : diplomsko deloKatja Petek, 2022, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu naloge smo podrobneje opisali pomen, cilje in naloge predšolske glasbene vzgoje, glasbeni razvoj otrok in glasbene dejavnosti. Posebno pozornost smo posvetili glasbenemu ustvarjanju oziroma ustvarjanju v glasbi in ustvarjanju ob glasbi. Pri ustvarjanju v glasbi smo se osredotočili na vokalno in instrumentalno ustvarjanje ter ju podrobneje opisali. Nazadnje smo omenili tudi Kurikulum za vrtce, v katerem ima tudi glasba svoj prostor, in sicer na področju umetnosti.
V empiričnem delu smo s skupino otrok izvedli glasbene dejavnosti, ki smo jih pripravili v sklopu šestih didaktičnih enot. Namen empiričnega dela je bilo ugotoviti kvantiteto in kvaliteto glasbenega ustvarjanja otrok, starih od štiri do šest let, ter interes otrok do glasbenega ustvarjanja. Na koncu smo opravili analizo spremljanja aktivnosti otrok pri glasbenih dejavnostih.
Z raziskavo smo ugotovili, da otroci izražajo interes za glasbene dejavnosti. Največ interesa izražajo za neusmerjene dejavnosti (glasbeni kotički) in dejavnosti instrumentalnega ustvarjanja. Nekaj odstopanj se pojavi pri doseganju ciljev vokalnega in instrumentalnega ustvarjanja.
Ključne besede: glasbena ustvarjalnost, vokalna ustvarjalnost, instrumentalna ustvarjalnost, predšolski otroci, vrtec
Objavljeno v DKUM: 30.09.2022; Ogledov: 1783; Prenosov: 211
Celotno besedilo (505,58 KB) |
3. Dejavnosti glasbenega ustvarjanja v montessori vrtcih : diplomsko deloKatarina Lakner, 2022, diplomsko delo Opis: Maria Montessori je prepoznala, da otroci v svojem razvoju prehajajo skozi občutljiva obdobja, med katerimi so posebej dojemljivi za nova znanja. Eno izmed njih je tudi obdobje za glasbo, ki traja od drugega do šestega leta starosti. V tem času je potrebno najti čim več priložnosti za poslušanje in izvajanje glasbe.
Cilj diplomskega dela je bil opazovati, zapisati in analizirati izmišljarije in zvočne slike predšolskih otrok, ki so nastale pri neusmerjenih glasbenih dejavnostih. V raziskavi, v katero smo vključili 3- do 6-letne otroke iz montessori vrtca, smo spremljali interes ob ustvarjanju v glasbi ter kvaliteto in kvantiteto glasbenega ustvarjanja. Izmišljarije in zvočne slike smo analizirali glede na način ustvarjanja v glasbi, vsebino, ritem, melodijo, uporabo inštrumentov in interes.
Ugotovili smo, da otroci pri ustvarjanju besedil izhajajo iz okolja, ki jih obdaja, in trenutnega dogajanja ali pa izhajajo iz besedil, ki jih že poznajo in jih oblikujejo po svoje. Ritmične vrednosti v pesmi ter razpon melodije so odvisni od otrokovih zmožnosti, starosti ter prirojenih posebnosti. Pri ustvarjanju izkazujejo velik interes, saj izhajajo iz sebe in ustvarjajo spontano. Pri ustvarjanju zvočnih slik največkrat opazimo dvo- in trodelno mero ter pogosto spreminjanje takta. Otroci so uporabljali metalofon, zvončke in glasbene zvonce.
Ključne besede: ustvarjalnost, glasbena ustvarjalnost, vokalno ustvarjanje, instrumentalno ustvarjanje, pedagogika montessori
Objavljeno v DKUM: 23.09.2022; Ogledov: 530; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,20 MB) |
4. Študija primera uporabe programa Finale Notepad pri poučevanju na daljavo : magistrsko deloNuša Ornik, 2021, magistrsko delo Opis: V okviru magistrskega dela smo z uporabo programa Finale Notepad, izvedli glasbene delavnice na daljavo. Pri delu na daljavo smo uporabili aplikacijo Microsoft Teams. V študijo primera je bila vključena glasbeno talentirana petošolka, ki obiskuje glasbeno šolo in igra flavto. S študijo smo želeli proučiti napredek učenke tekom delavnic z vidika usvajanja programa Finale Notepad, način dela in vsebino aktivnosti petošolke, ter podrobneje preučiti učenkine izdelke z vidika ustvarjalnosti. Izvedli smo šest delavnic na daljavo, izdelke pa je učenka samostojno zapisala doma. Slednje smo podrobneje analizirali s pomočjo ocenjevalnega lista. Uporabili smo vsebinsko analizo videoposnetkov, vmesnih in končnih izdelkov ter sprotnih zapisov z delavnic. Učenka je preko delavnic na daljavo spoznala aplikacijo MS Teams in program za zapisovanje notnih zapisov Finale Notepad, pisala je skladbe po navodilih in na zadnji delavnici ustvarila dve lastni skladbi. Ugotovili smo, da je bila vsebina glasbenih delavnic ustrezno zastavljena za delo s glasbeno talentirano petošolko. Učenka je hitro usvojila program Finale Notepad in ustvarila ustvarjalne izdelke. Tekom delavnic je ustvarjala s programom in pripravila skladbe z melodijo in ritmom, različnimi glasbenimi motivi, ki jih je spreminjala in preoblikovala ter ponavljala. Na osnovi ugotovljenega menimo, da sta uporaba programa Finale Notepad in vsebina delavnic ustrezna za delo z glasbeno talentiranimi učenci na daljavo.
Ključne besede: glasbena ustvarjalnost, glasbeni izdelki, program Finale Notepad, glasbene delavnice, učenje na daljavo
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 1162; Prenosov: 59
Celotno besedilo (5,43 MB) |
5. Uglasbitev izbranih otroških pesmi Ferija Lainščka : magistrsko deloMojca Nežmah, 2021, magistrsko delo Opis: Pričujoče magistrsko delo je nastalo z namenom komponiranja in kritičnega ovrednotenja lastnih ustvarjalnih dosežkov. Sestavljeno je iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del je razdeljen na pet poglavij. V prvem proučujemo ustvarjalnost, definiramo ustvarjalni proces, osebo in produkt ter proučimo njen pomen in vpliv na glasbeno ustvarjanje. V drugem poglavju popišemo glasbeno teorijo. Zajema podrobno predstavitev vsebin od osnovnega zapisa glasbe do komponiranja melodije. V tretjem poglavju opisujemo otroško poezijo, obravnavamo njene vrste in predstavimo umetno otroško pesem. S četrtim poglavjem osvetlimo vsestranskega umetnika in pisca otroških pesmi, Ferija Lainščka, v zadnjem poglavju pa prikažemo in opišemo zgodovino, uporabnost ter vsestranskost programa MuseScore, uporabljenega za zapis avtorskih uglasbitev. V praktičnem delu naloge najprej predstavimo izbrana besedila otroških pesmi in jezikovno-slogovno analizo le-teh. Sledi osrednji projekt magistrskega dela, avtorske uglasbitve izbranih pesmi. Te so namenjene otroškemu pevskemu
zboru. Zraven je zapisana klavirska spremljava in dodan inštrument (zvončki, prečna flavta, violončelo, violina, klarinet in palčke). Naslednje poglavje praktičnega dela zajema glasbeno-teoretične analize skladb. Analiza posamezne skladbe vsebuje analizo osnovne melodije, oblikovno in harmonsko analizo skladbe ter opis dodanih inštrumentov. Zadnji poglavji v nalogi predstavljata samorefleksija ustvarjalnega procesa in strokovna recenzija uglasbitev.
Magistrsko delo tako ponuja teoretično ozadje komponiranja od prve note do končnega izdelka, skupka petih avtorskih skladb, ki skušajo besedila pesnika Ferija Lainščka približati najmlajši populaciji skozi glasbo.
Ključne besede: ustvarjalnost, glasbena teorija, kompozicija, otroška pesem, Feri Lainšček
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 1095; Prenosov: 159
Celotno besedilo (3,94 MB) |
6. Glasbena ustavrjalnost v predšolskem obdobju otroka : diplomsko deloNeli Voglar, 2021, diplomsko delo Opis: Otroci v sebi nosijo ustvarjalne potenciale. Glasba jim omogoča, da v njej svobodno ustvarjajo, izražajo svoja občutja in spoznavajo sebe ter druge. Naloga odraslih je, da otroškim glasbenim dosežkom pozorno prisluhnemo in da otroke s svojim vedenjem ter pričakovanji vodimo do celovite izgradnje njihovih glasbenih potencialov.
Cilj diplomskega dela je bil načrtovati in izvajati didaktične enote v okviru glasbene dejavnosti ustvarjanja v glasbi in ob glasbi. V raziskavi, v katero smo vključili 2–3 in 4–5 let stare otroke, smo pri usmerjenih in neusmerjenih glasbenih dejavnostih spremljali interes in občutja otrok pri ustvarjanju v glasbi in ob glasbi ter kvaliteto glasbenega ustvarjanja in analizirali učinkovitost ciljne strukture priprave.
Prišli smo do ugotovitev, da je večina otrok med glasbenim ustvarjanjem izražala veselo razpoloženje, največ občutkov strahu ali nezadovoljstva pa so izrazili otroci pri vokalnem ustvarjanju. Izkazalo se je, da so otroci 2. starostnega obdobja za ustvarjanje v glasbi in ob njej potrebovali več spodbud vzgojitelja in večkrat izražali občutke strahu ali nezadovoljstva med glasbenim ustvarjanjem kot pa otroci 1. starostnega obdobja. Otroci 2. starostnega obdobja so v okviru naše raziskave tudi večkrat ustvarili izvirne instrumentalne vsebine. Največ načrtovanih ciljev so otroci v celoti dosegli na področju instrumentalnega ustvarjanja, najmanj pa na področju vokalnega ustvarjanja.
Ključne besede: glasba, glasbena ustvarjalnost, vrtec, predšolski otrok, interes otrok
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 1164; Prenosov: 165
Celotno besedilo (2,48 MB) |
7. Glasbena ustvarjalnost, glasbene aktivnosti in glasbeno znanje učencev, ki obiskujejo glasbeno šoloPetra Mauko, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo predstavili talent na glasbenem področju, ki so ga proučevali že številni znanstveniki. Za izhodišče proučevanja nam je služila doktorska dizertacija Kovačiča (2016), ki je glasbeni talent razdelil na šest področij: glasbene sposobnosti, glasbena ustvarjalnost, glasbena izvedba, glasbeno znanje, glasbene aktivnosti in neglasbene značilnosti. V pričujočem delu so podrobneje predstavljena tri področja, in sicer glasbena ustvarjalnost, glasbeno znanje in glasbene aktivnosti. Namen dela je bil proučiti izraženost nabora značilnosti pri glasbeno talentiranih instrumentalistih, starih od 6 do 10 let. Zanimalo nas je, ali so izražene značilnosti statistično značilno povezane s spolom in ali se s starostjo statistično značilno zvišujejo. Anonimne anketne vprašalnike smo poslali učiteljem instrumentalnega pouka na glasbenih šolah po vsej Sloveniji. Odzvalo se je 268 učiteljev iz 39 glasbenih šol, ki so po lastni presoji izbrali najbolj glasbeno talentiranega učenca in ga ocenili s pomočjo 7-stopenjske lestvice. V raziskavo je bilo tako vključenih 268 učencev.
Ugotovili smo, da so značilnosti glasbeno talentiranih instrumentalistov na vseh treh proučevanih področjih (glasbena ustvarjalnost, glasbene aktivnosti in glasbeno znanje) nadpovprečno izražene. Spol ni statistično značilno povezan z značilnostmi glasbeno talentiranih instrumentalistov na nobenem od treh proučevanih področij. Nobena izmed značilnosti teh proučevanih področij se z višanjem obiskovanja letnika v glasbeni šoli ne zvišuje.
Ključne besede: glasbeni talent, značilnost glasbeno talentiranih inštrumentalistov, glasbena ustvarjalnost, glasbeno znanje, glasbene aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 24.08.2018; Ogledov: 1553; Prenosov: 164
Celotno besedilo (1,17 MB) |
8. VOKALNO USTVARJANJE PREDŠOLSKIH OTROK V VRTCUAnja Korošec, 2016, diplomsko delo Opis: Z umetnostjo in glasbo se otroci srečajo že ob rojstvu, ko jim starši pojejo, pripevajo, jih tolažijo in uspavajo, hkrati pa razvijajo njihov odnos do glasbe ter s tem spodbujajo in razvijajo njihovo glasbeno ustvarjalnost.
V vrtcu je glasba posredovana skozi raznolike dejavnosti (ples, poslušanje glasbe, učenje pesmi, glasbene pravljice, plesne igre, igranje na inštrument, izmišljarije), preko katerih otroci razvijejo glasbene sposobnosti in aktivnosti, kot so: spomin, pomnenje, motorika …
Željo po odkrivanju novih idej prepoznamo, ko otrok pri različnih dejavnostih sam od sebe poskuša sestaviti novo pesem (izmišljanje melodije in besedila, izmišljanje melodije na dano besedilo, izmišljanje besedila na dano melodijo).
Namen diplomskega dela je bil preučiti kvantiteto in kvaliteto vokalnega ustvarjanja predšolskih otrok v obdobju treh mesecev v dveh starostnih obdobjih, in sicer otrok, starih od 2 do 3 leta, in otrok, starih od 3 do 4 leta.
Ugotovili smo, da so otroci v starostnem obdobju 3–4 let bolj aktivni in inovativni pri vokalnem ustvarjanju izmišljarij.
Ključne besede: Umetnost, glasba, glasbena ustvarjalnost, izmišljarije, otroci, vrtec.
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 2388; Prenosov: 334
Celotno besedilo (1,07 MB) |
9. VKLJUČEVANJE GLASBENE USTVARJALNOSTI V POUK GLASBENE UMETNOSTI NA RAZREDNI STOPNJIPolona Markelj, 2014, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je proučiti, v kolikšni meri učitelji v pouk glasbene umetnosti vključujejo dejavnosti s področja glasbene ustvarjalnosti in kakšen je po mnenju učiteljev interes učencev do glasbenih ustvarjalnih dejavnosti. Zanima nas, ali dejavnika, kot sta glasbena izobrazba učiteljev in vzgojno-izobraževalno obdobje, v katerem učitelj poučuje, vplivata na raznolikost in pogostost izvajanja glasbenih ustvarjalnih dejavnosti ter na naklonjenost učencev do glasbenih ustvarjalnih dejavnosti pri pouku glasbene umetnosti.
V empiričnem delu je bila uporabljena deskriptivna neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 211 učiteljev s celotnega območja Republike Slovenije, ki poučujejo od 2. do 5. razreda osnovne šole.
Analiza podatkov je pokazala, da obstajajo razlike glede na izobrazbo učiteljev, saj tisti z več glasbene izobrazbe v pouk pogosteje vključijo glasbeno didaktične igre, pri katerih učenci ustvarjajo melodijo na dano besedilo, učencem večkrat ponudijo, da prosto oblikujejo melodije in variacije, jim pogosteje ponudijo instrumente, kot sta klavir in kitara. Razlike obstajajo tudi glede na vzgojno-izobraževalno obdobje, in sicer učitelji v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju pri pouku glasbene umetnosti večkrat uporabijo ustvarjalne dejavnosti s področja gibanja ob glasbi, za ustvarjanje/improviziranje večkrat izberejo ritmično improvizacijo, ritmične instrumente ter ustvarjalne glasbeno-didaktične igre, za katere učenci po mnenju učiteljev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju kažejo večji interes kot učenci v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju.
Omejitve naše raziskave se nanašajo predvsem na velikost vzorca in na neenakomerno porazdelitev anketirancev glede na glasbeno izobrazbo. Dobro bi bilo, da bi dobljene rezultate podkrepili z nadaljnjim raziskovanjem.
Ključne besede: glasba, glasbena ustvarjalnost, pevska improvizacija, instrumentalna improvizacija, ustvarjalne glasbeno-didaktične igre, glasbene sposobnosti
Objavljeno v DKUM: 24.09.2014; Ogledov: 2601; Prenosov: 429
Celotno besedilo (1,40 MB) |
10. USTVARJALNOST UČENCEV 4. RAZREDA NA PODROČJU KOMPONIRANJA MELODIJMateja Plazovnik, 2013, diplomsko delo Opis: Dejavnost »komponiranja«, v smislu ustvarjanja ter zapisovanja melodije k danemu besedilu, ni pogosto vključena v pouk glasbene vzgoje v osnovnošolskem izobraževanju. Z namenom proučiti ustvarjalne sposobnosti četrtošolcev na tem področju, smo oblikovali tri delavnice, ki so potekale na OŠ Neznanih talcev Dravograd. V delavnicah je sodelovalo 18 učencev iz četrtih razredov, in sicer 9 učencev, ki obiskuje glasbeno šolo in 9 učencev, ki glasbene šole ne obiskuje. Naš sekundarni namen je bil proučiti morebitne razlike v ustvarjalnosti in znanju med učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo in tistimi, ki je ne. Njihovo ustvarjalnost na področju »komponiranja« in znanje s področja notacije smo preverjali na podlagi njihovih lastnih izdelkov, na treh različno izpopolnjenih kompozicijskih predlogah za uglasbitev besedila. Vsem trem predlogam je bilo skupno besedilo, ki so ga morali učenci samostojno uglasbiti, predloge pa so se med seboj razlikovale v stopnji zahtevnosti oz. prilagojenosti. Nastala dela smo ocenjevali in vrednotili s pomočjo kriterijev, ki so zajemali: tonalni obseg melodije, gibanje melodije, ponavljanje melodičnega vzorca, intervale, pravilnost ritmičnega zapisa, glasbeno sintakso, glasbeno ustvarjalno izvirnost, zapisovanje not, interpretacijo skladbe in intonančno ujemanje petja in igranja melodije. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da so pri nalogah, ki zahtevajo »komponiranje«, uspešnejši učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo, in da so učenci uspešnejši na bolj izpopolnjenih kompozicijskih predlogah za uglasbitev besedila kot na predlogah, ki so bolj odprte narave, oziroma puščajo več svobode. Uporaba različno izpopolnjenih kompozicijskih predlog lahko v prihodnje predstavlja zelo uporaben in učinkovit način uvajanja učencev v dejavnost »komponiranja«.
Ključne besede: ustvarjalnost, glasbena ustvarjalnost, komponiranje, glasbeno znanje, delavnice komponiranja, kompozicijske predloge.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2013; Ogledov: 1711; Prenosov: 165
Celotno besedilo (9,74 MB) |
