| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ODNOS DIJAKOV RAZLIČNIH SREDNJIH ŠOL DO GLASBENE VZGOJE
Denis Dugar, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Odnos dijakov različnih srednjih šol do glasbene vzgoje je predstavljena raziskava s pomočjo ankete na petih slovenskih pomurskih srednjih šolah. V teoretičnem delu diplomskega dela so zbrane pomembne vsebine o glasbeni vzgoji v srednješolskih programih. Nekaj teh glasbeno teoretičnih vsebin se nanaša tudi na predšolsko obdobje in osnovnošolsko stopnjo izobraževanja. V sami teoretični obravnavi diplomskega dela je s pomočjo preučene literature razložen tudi odnos dijakov do pouka glasbene vzgoje. V empiričnem delu so rezultati odgovorov anketnega vprašalnika, na osnovi katerih lahko sklepamo na odnos dijakov pomurskih srednjih šol do glasbene vzgoje.
Ključne besede: glasba, umetnost, glasbena vzgoja, srednje šole, dijaki, Pomurje
Objavljeno: 07.05.2014; Ogledov: 1119; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

2.
SLOVENSKE LJUDSKE PESMI, POZITIVNE VREDNOTE IN ČUSTVENI RAZVOJ OTROKA
Maja Dobrotinšek, 2014, diplomsko delo

Opis: Ljudska pesem je bila nepogrešljiv del vsakdanjega življenja in vez med ljudmi. Zoltan Kodály je dejal, da je glasba, ki je bila otrokom položena v zibelko, njihova prvotna glasbena dediščina. Učenci se v začetku spoznavajo in najlažje učijo preko ljudske pesmi, ki je naravna, lahka in enostavna. Besedila so preprosta in vendar zelo poučna in pomenljiva. S pravilnim pristopom in z ljubeznijo do sebe, sveta in glasbe, lahko otroke naučimo vrednot in jim s tem, kot vzgojitelji, damo najlepšo možno popotnico za življenje. Ljudska pesem se razlikuje po besedni in glasbeni plati od umetne poezije in glasbe. Poleg tega vsebuje pester spekter elementov, ki opravičujejo njeno samostojnost in so predmet raziskovanja etnomuzikologije, ne pa literarne zgodovine, etnologije in muzikologije. Značajske karakteristike posameznega naroda narekujejo način življenja, kulturo in tudi ljudsko izražanje, zato je v diplomski nalogi zajet oris najznačilnejših potez Slovencev. Ker pa je v ospredu raziskave tudi vrednota ljubezen, o tem spregovorimo v soodvisnosti z medsebojnimi odnosi tako v širšem družbenem okolju kot tudi v družini. Skupni imenovalec diplomske naloge je slovenska ljudska pesem, ki skozi vrednoto ljubezni pripomore k celostnemu razvoju posameznika tako na duhovni, čustveni, intelektualni kot tudi fizični ravni. Primeri pisnih priprav na posamezne učne ure prikazujejo, kako lahko ob uporabi slovenske ljudske pesmi razvijamo pozitivne vrednote.
Ključne besede: glasbena umetnost, osnovna šola, pozitivne vrednote, ljubezen
Objavljeno: 10.10.2014; Ogledov: 1609; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

3.
Poučevanje glasbene umetnosti v očeh učiteljev razrednega pouka
Mateja Stražar, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Poučevanje glasbene umetnosti v očeh učiteljev razrednega pouka smo obravnavali tematiko o poučevanju učiteljev GUM na razredni stopnji. V teoretičnem delu smo najprej predstavili poučevanje GUM nekoč in danes, pri nas in v naših sosednjih državah. Predstavili smo glasbene dejavnosti in vlogo učitelja pri njihovem poučevanju. Poglavje smo namenili tudi uporabi medpredmetnih povezav, oblikam poučevanja, uporabi didaktičnih gradiv in uporabi IKT. Dotaknili smo se tudi glasbenega razvoja učencev ter formalnega in neformalnega poučevanju GUM. Ob koncu teoretičnega dela smo obravnavali tematiko o učitelju in glasbeni umetnosti, učiteljevi in učenčevi motivaciji ter izobraževanju učiteljev. V empiričnem delu smo s pomočjo vprašalnikov želeli ugotoviti stališča učiteljev razrednega pouka do poučevanja GUM in kako pogosto v razredu uporabljajo glasbene dejavnosti, didaktična gradiva ter pripomočke, ki so jim na razpolago pri poučevanju, glede na delovno dobo, razred poučevanja in glasbene izkušnje, pridobljene v glasbeni šoli in pri pevskem zboru. Vzorec je zajemal 178 učiteljev razrednega pouka iz naključno izbranih slovenskih osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da delovna doba in razred poučevanja nimata pomembne vloge pri poučevanju GUM, saj se pri večini trditev razlike ne pojavijo. Glede na glasbene izkušnje, pridobljene v glasbeni šoli, pa so se razlike pojavile predvsem pri trditvah, ki se nanašajo na petje in igranje na glasbila. Pri trditvah s tematiko petja, igranja glasbil, poslušanja in glasbene ustvarjalnosti pa so se pojavile razlike glede na glasbene izkušnje, pridobljene pri pevskem zboru. Starejši učitelji in učitelji, ki imajo več glasbenih izkušenj, imajo pri trditvah bolj pozitivna stališča do glasbenih dejavnosti in jih pogosteje uporabljajo pri poučevanju. Glede na naše rezultate bi bilo dobro, da bi se učitelji bolj zavedali pomembnosti uporabe raznolikih glasbenih dejavnosti in pripomočkov pri poučevanju GUM ter bili za njihovo uporabo ustrezno usposobljeni.
Ključne besede: osnovna šola, glasbena umetnost, poučevanje, stališča učiteljev, uporaba didaktičnih gradiv in pripomočkov
Objavljeno: 30.11.2015; Ogledov: 994; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

4.
Domače naloge pri pouku glasbene umetnosti
Larisa Preglau, 2017, magistrsko delo

Opis: Stališča o domačih nalogah pri pouku glasbene umetnosti (v nadaljevanju GUM) so med seboj precej različna. Namen magistrskega dela je bil preučiti prakso domačih nalog pri pouku GUM na razredni stopnji ter ugotoviti, kakšna so stališča učiteljev in učencev o le-tej. Prav tako je bil cilj ugotoviti, ali na stališča učiteljev vplivata delovna doba in razred poučevanja ter ali na stališča učencev vplivata spol in razred, ki ga obiskujejo. Raziskava je razdeljena na dva dela. Prvi del zajema 97 slovenskih učiteljev, drugi del pa 409 koroških učencev. Podatki so pridobljeni z anketnim vprašalnikom za učitelje ter z anketnim vprašalnikom za učence in obdelani s programom SPSS 21.0. Za analizo podatkov je bil uporabljen χ²-preizkus in Kruskal-Wallisov H-preizkus. Največ učiteljev meni, da je domača naloga pri pouku GUM delno pomembna. Rezultati so pokazali, da razred poučevanja nima vpliva na pogostost dajanja domačih nalog pri pouku GUM ter na način motiviranja učencev za opravljanje domačih nalog pri pouku GUM. So pa rezultati pokazali tudi to, da delovna doba vpliva na pogostost dajanja določenih vrst domačih nalog pri pouku GUM. Rezultati drugega dela raziskave so pokazali, da spol vpliva na pogostost in razlog opravljanja, razred pa na pogostost opravljanja ne vpliva, vpliva pa na razlog opravljanja domačih nalog pri pouku GUM. Spol vpliva na ocenjevanje zanimivosti domačih nalog ter na izbiro možnosti najljubše domače naloge pri pouku GUM. Razred ne vpliva na odločanje učencev za prostovoljno nalogo. Učencem se zdijo domače naloge pri pouku GUM pretežno zanimive. Ugotavljamo, da bi bilo dobro, da bi učitelji svojim učencem pogosteje ponudili domačo nalogo pri pouku GUM, pri tem pa izpostavljamo, da ni nujno, da je le-ta vedno obvezna. Treba bi bilo učence preko domače naloge tudi večkrat spodbujati k doživljanju pristnega stika z glasbo v naravi in na različnih glasbenih kulturnih dogodkih. Glasba je pomemben del našega življenja, zato bi bilo dobro, da bi učitelji s pomočjo kakovostnih, raznolikih in učencem zanimivih domačih nalog skrbeli za to, da bi učenci optimalno razvijali svoja glasbena zanimanja in potenciale.
Ključne besede: domače naloge, glasbena umetnost, razredna stopnja, učitelji, učenci
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 616; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
VOKALNO USTVARJANJE PREDŠOLSKIH OTROK V VRTCU
Anja Korošec, 2016, diplomsko delo

Opis: Z umetnostjo in glasbo se otroci srečajo že ob rojstvu, ko jim starši pojejo, pripevajo, jih tolažijo in uspavajo, hkrati pa razvijajo njihov odnos do glasbe ter s tem spodbujajo in razvijajo njihovo glasbeno ustvarjalnost. V vrtcu je glasba posredovana skozi raznolike dejavnosti (ples, poslušanje glasbe, učenje pesmi, glasbene pravljice, plesne igre, igranje na inštrument, izmišljarije), preko katerih otroci razvijejo glasbene sposobnosti in aktivnosti, kot so: spomin, pomnenje, motorika … Željo po odkrivanju novih idej prepoznamo, ko otrok pri različnih dejavnostih sam od sebe poskuša sestaviti novo pesem (izmišljanje melodije in besedila, izmišljanje melodije na dano besedilo, izmišljanje besedila na dano melodijo). Namen diplomskega dela je bil preučiti kvantiteto in kvaliteto vokalnega ustvarjanja predšolskih otrok v obdobju treh mesecev v dveh starostnih obdobjih, in sicer otrok, starih od 2 do 3 leta, in otrok, starih od 3 do 4 leta. Ugotovili smo, da so otroci v starostnem obdobju 3–4 let bolj aktivni in inovativni pri vokalnem ustvarjanju izmišljarij.
Ključne besede: Umetnost, glasba, glasbena ustvarjalnost, izmišljarije, otroci, vrtec.
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 732; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

6.
GLASBENA UMETNOST V OSNOVNI ŠOLI S POSEBNIMI POTREBAMI
Metka Zupančič, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga je zasnovana kot praktično delo in temelji na opisovanju, analizi ter predstavitvi poučevanja glasbe na Osnovni šoli Muta s prilagojenim programom v posebnem programu vzgoje in izobraževanja. V prvem delu opredeljuje otroke s posebnimi potrebami in opisuje glavne značilnosti duševnih motenj. Opisuje inkluzijo in vključevanje otrok s posebnimi potrebami v večinske šole in njihovo socializacijo, specifično izobrazbo učiteljev in njihovo vlogo pri poučevanju, osnovne metode in oblike dela, učne načrte in cilje, ki jih primerja s cilji večinskih osnovnih šol. Predstavlja pomen glasbe v vsakdanjem življenju otrok s posebnimi potrebami. V drugem delu naloga predstavlja Osnovno šolo Muta s prilagojenim programom, populacijo otrok s posebnimi potrebami v posebnem programu vzgoje in izobraževanja in delež glasbene umetnosti v primerjavi z drugimi predmeti. Navaja zgradbo učnega načrta, ki sta ga zasnovala učitelj in specialni pedagog, ter opisuje in izpopolnjuje metode in oblike poučevanja, poudarek je na glasbeni dejavnosti otrok skozi šolsko leto. Na koncu raziskuje odnos učiteljev OŠPP do svojega poklica in predmeta glasbena umetnost.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, osnovna šola s prilagojenim programom, glasbena umetnost, inkluzija v vzgoji in izobraževanju
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 976; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

7.
Poučevanje glasbene umetnosti z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v četrtem razredu osnovne šole
Rosanda Dovnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Informacijsko-komunikacijska tehnologija (v nadaljevanju IKT) je v zadnjem obdobju postala nepogrešljiva, ne samo v vsakdanjem življenju, ampak tudi v pedagoškem procesu. Učitelju olajša delo pri poučevanju, učence pa dodatno motivira za učenje. S pomočjo IKT lahko popestrimo pouk tudi pri pouku glasbene umetnosti. Namen magistrskega dela je bil preizkusiti IKT pri pouku glasbene umetnosti in preučiti njen vpliv na učenčevo počutje, sodelovanje, motivacijo in samooceno znanja. V teoretičnem delu magistrske naloge je opredeljena informacijsko komunikacijska tehnologija, njena uporaba v izobraževanju, vizija v slovenskih šolah, vzroki za vključevanje IKT v izobraževanje in njen vpliv na spremembe v izobraževalnem procesu. Predstavljene so tudi prednosti in slabosti uporabe IKT v izobraževanju z vidika učitelja, učenca in starša. Natančno smo predstavili predvsem sodobne učne medije, ki smo jih uporabili v praktičnem delu naloge: računalnik, tablični računalnik, interaktivno tablo in e-gradiva. Praktični del smo izvedli s pomočjo dveh četrtih razredov 2. Osnovne šole Slovenska Bistrica. Uporabili smo eksperimentalno metodo z obliko primerjalnega eksperimenta. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega so učenci odgovorili po končani izvedbi praktičnega dela. Podatke smo obdelali na nivoju deskriptivne in intervalne statistike. Rezultati so pokazali, da je uporaba IKT pri pouku glasbe smiselna in zanimiva za učence. Ugotovili smo, da IKT poveča motiviranost učencev za delo in zmanjša dolgočasenje pri pouku. Prav tako so rezultati pokazali, da IKT ne vpliva na dosežke učencev in na samooceno znanja. Ugotovili pa smo, da z uporabo IKT povečamo aktivno sodelovanje učencev pri pouku glasbene umetnosti, kar pa dolgoročno lahko vodi do boljših dosežkov in s tem do boljše učne samopodobe in samoocene znanja. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je IKT smiselno vključiti v pouk glasbene umetnosti, vendar premišljeno in načrtovano. Učitelj mora biti vešč uporabe sodobne tehnologije, jo najprej preučiti in preizkusiti sam, šele nato jo lahko smiselno vključi v pouk. Le tako bo učitelj dosegel večjo aktivnost in motiviranost za delo in učenje ter s tem prispeval k boljši zapomnitvi snovi in s tem k boljšim rezultatom.
Ključne besede: IKT, glasbena umetnost, osnovna šola, motivacija, počutje, sodelovanje
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 765; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (4,38 MB)

8.
Pomen in vloga učitelja pri poučevanju otrok z disleksijo pri pouku glasbe
Tina Neuvirt, 2017, magistrsko delo

Opis: Zadnja leta so učne težave učencev aktualna tematika učiteljev, stroke in staršev. Disleksija je sicer že dobro raziskana, a ker se ta nanaša zlasti na težave z besedili, je raziskav na tovrstnem področju v povezavi s poukom glasbe občutno manj. Namen tega magistrskega dela je bil raziskati in predstaviti značilnosti, ki se pojavljajo pri učencih z disleksijo pri pouku glasbe, in na osnovi tega opredeliti vlogo učiteljev pri poučevanju otrok z disleksijo pri pouku glasbe. V metodološkem delu smo uporabili kvalitativno raziskovalno metodo. V raziskavo je bilo vključenih 14 učiteljev na osnovnih šolah, ki učijo glasbeno umetnost. Z analizo intervjujev je bilo ugotovljeno, da je znanje o disleksiji pomanjkljivo, saj se večini zdi, da nimajo usvojenih ustreznih veščin za delo z učenci z disleksijo. Izobraževanj o disleksiji se udeležijo redki, medtem ko so v času študija pridobili zgolj osnovne informacije o tem. Pred zaposlitvijo so učitelji večinoma skopo seznanjeni z informacijami o disleksiji. Zatorej sta nadvse pomembni lastna angažiranost in želja po znanju, ki jo pokažejo. Učenci z disleksijo imajo med seboj različne težave, zato se prilagoditve učiteljev posledično razlikujejo (nekaterim gre npr. odlično pri branju notne partiture, tako prilagoditve na tem področju ne potrebujejo, preostalim pa to povzroča velike težave in učitelj uporabi primerne prilagoditve). Otroci z disleksijo so načeloma uspešni pri pouku glasbene umetnosti, nekateri na določenih področjih tudi izstopajo (tj. npr. poslušalsko, ustvarjalno področje). Večina učiteljev je že predhodno seznanjena o učencu z disleksijo, o čemer jih praviloma obvestijo specialna ali socialna delavka in drugi učitelji, s katerimi pogosto sodelujejo.
Ključne besede: učenci z disleksijo, glasbena umetnost, učitelji, prilagoditve, lastna angažiranost, uspešnost
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 524; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (649,64 KB)

9.
Glasbena aktivnost učencev 3. razreda v šoli in zunaj nje
Manja Gobec, 2017, magistrsko delo

Opis: Glasba ima na človeka veliko pozitivnih vplivov, še posebej velik vpliv pa ima na otroke in na njihov intelektualni, osebnostni in socialni razvoj. S poslušanjem, izvajanjem in ustvarjanjem glasbe razvijajo otroci pozitivne vedenjske vzorce, samopodobo, so učno uspešnejši in imajo boljšo koncentracijo. Vpliv glasbe je večji, če se otrok z glasbo ukvarja aktivno. Namen magistrskega dela je bil preučiti, koliko so učenci 3. razredov glasbeno aktivni v šoli in zunaj nje in kakšne so razlike pri dojemanju glasbe, urah glasbene umetnosti, interesnih glasbenih dejavnostih in pri družinskem okolju med učenci, ki so zunajšolsko glasbeno aktivni in med tistimi, ki niso. V teoretičnem delu je opisana glasba in njeni pozitivni učinki, glasbena umetnost kot pomemben faktor celostnega otrokovega razvoja in dejavnosti pri pouku glasbene umetnosti, predstavili smo tudi interesne dejavnosti in z njimi povezane glasbene interesne dejavnosti. Dotaknili smo se izobraževanja zunaj šole, še posebej smo izpostavili glasbene šole, opisana pa je tudi motivacija, ki je v procesu glasbenega izobraževanja zelo pomembna. Empirični del smo izvedli s pomočjo sedmih tretjih razredov šol občine Šentjur. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, obdelali pa smo jih na nivoju deskriptivne statistike, uporabljen je bil hi kvadrat-preizkus. Rezultati so pokazali, da je učencem glasba pomembna in da imajo predmet glasbena umetnost radi. Ugotovili smo, da se pojavljajo razlike med učenci, ki obiskujejo zunajšolsko glasbeno aktivnost in med tistimi, ki je ne, in sicer v tem, da si učenci, ki se ukvarjajo z glasbo zunaj šole želijo še več ur glasbene umetnosti, pri urah tudi bolj sodelujejo in si želijo tudi več glasbenih aktivnosti pri pouku kot učenci, ki se z glasbo zunaj šole ne ukvarjajo. Prav tako obiskujejo več glasbenih interesnih dejavnosti in si želijo, da bi bilo na šoli ponujenih še več le teh. Ugotovili smo, da obisk glasbene šole staršev ne vpliva na obisk zunajšolskih glasbenih aktivnosti njihovih otrok in, da večinoma tisti učenci, ki obiskujejo zunajšolske glasbene aktivnosti počnejo doma s starši nekaj v zvezi z glasbo in da pogosteje obiskujejo glasbene prireditve s starši kot učenci, ki zunajšolskih glasbenih aktivnosti ne obiskujejo, ne bi pa mogli potrditi, da je tako tudi pri gledanju glasbenih televizijskih oddaj. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se učenci, ki obiskujejo zunajšolske glasbene aktivnosti na glasbenem področju razlikujejo od tistih učencev, ki zunajšolskih glasbenih aktivnosti ne obiskujejo in da se je pomembno zavedati, da je potrebno otroke spodbujati pri njihovem glasbenem izobraževanju, saj jim to pomaga pri njihovem celostnem razvoju.
Ključne besede: 3. razred, glasba, glasbena umetnost, glasbene interesne dejavnosti, glasbene zunajšolske aktivnosti.
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 446; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (951,81 KB)

10.
Sodobni ples pri pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole
Kaja Abraham, 2017, magistrsko delo

Opis: Sodobni ples je umetnost dvajsetega stoletja, s katero se srečujemo v vsakdanjem življenju in ki postaja nepogrešljiva v življenju mnogih. Namen magistrske naloge je preučiti prepoznavnost sodobnega plesa in odnos do sodobnega plesa pri učencih razredne stopnje (tretjega, četrtega in petega razreda slovenskih osnovnih šol) pri pouku glasbene umetnosti. Magistrsko delo v teoretičnem delu opisuje sodobni ples, njegove začetke in razvoj tako v tujini kot na Slovenskem. Predstavljeni so njegovi začetniki, improvizacija, kako ustvarjamo z ritmom in gibom. Opisan je plesni razvoj otroka in kako pomembne so spodbude in metode za plesni razvoj otroka. Prikazana so tudi slovenska društva in plesni centri, ki so pod svoje okrilje vzeli sodobni ples. Predstavljenih pa je tudi nekaj vaj, s katerimi lahko otroke pripravimo na ples in jih učimo plesati. Empirični del magistrske naloge smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 151 učencev slovenskih osnovnih šol severovzhodne Slovenije. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Na podlagi tega smo ugotovili, da učenci tretjih, četrtih in petih razredov slovenskih osnovnih šol prepoznajo in poznajo sodobni ples. Večina anketirancev je sodobni ples že plesala ali bila na predstavi sodobnega plesa. Rezultati so pokazali, da si anketiranci, ne glede na spol, razred in plesno aktivnost, želijo več vsebin sodobnega plesa pri pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole. Vendar pa je te vsebine potrebno vključiti v pouk premišljeno in načrtovano.
Ključne besede: ples, sodobni ples, sodobni ples v Sloveniji, glasbena umetnost, učni načrt
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 614; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici