| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza videoposnetkov za asinhrono poučevanje glasbene umetnosti na portalu razlagamo.si
Mateja Kolmanič, 2021, magistrsko delo

Opis: V sklopu magistrskega dela smo preučevali videoposnetke za asinhrono poučevanje glasbene umetnosti na portalu Razlagamo.si. Z raziskavo smo želeli pridobiti globlji vpogled v pouk glasbene umetnosti na daljavo v času epidemije Covid-19. Ugotavljali smo obstoj morebitnih statistično pomembnih razlik med razredi (prvi, drugi, tretji in četrti razred) ter glede na vsebino učne ure preko različnih postavk, kot so učne metode in oblike, učni cilji, glasbene dejavnosti učitelja, ustvarjalne dejavnosti učencev ter ostale postavke. Za potrebe raziskave smo izdelali ček listo. Pregledali smo 141 video razlag za poučevanje glasbene umetnosti na daljavo, objavljenih na portalu Razlagamo.si. Pregledanih je bilo 38 posnetkov za 1. razred, 58 posnetkov za 2. razred, 21 posnetkov za 3. razred ter 24 posnetkov za 4. razred. Rezultati so pokazali, da se statistično pomembne razlike glede na razred pojavljajo pri metodi demonstracije, nekaterih metodah izvajanja, poslušanja in ustvarjanja, prav tako pa tudi pri aktivni vključenosti učencev, didaktičnih igrah, slikovno-grafičnem in notnem zapisu ter zvočnih posnetkih.
Ključne besede: Glasbena umetnost, pouk na daljavo, asinhrono poučevanje, izobraževalni portal, video razlage.
Objavljeno v DKUM: 28.01.2022; Ogledov: 233; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

2.
Avtorske klavirske spremljave in izvedbe izbranih ljudskih pesmi za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje : magistrsko delo
Bernarda Jug, 2021, magistrsko delo

Opis: Glasbena umetnost je učni predmet v osnovni šoli. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju je glasbeni umetnosti namenjenih 70 ur letno. V magistrskem delu smo se osredotočili na slovenske ljudske pesmi, natančneje otroške ljudske pesmi. Smo namreč mnenja, da je v učbeniških kompletih za glasbeno umetnost premalo slovenskih ljudskih pesmi in da se le-te preveč ponavljajo. V teoretičnem delu smo natančno raziskali in definirali slovensko ljudsko pesem in njene značilnosti. Osredotočili smo se tudi na otroško ljudsko pesem in otrokove zmožnosti v določenem starostnem obdobju. Postavili smo tudi temelje za naš praktičen izdelek, zbirko slovenskih ljudskih pesmi z avtorskimi klavirskimi spremljavami. Zelo natančno smo predstavili tudi izbrane glasbenoteoretske vsebine, ki smo jih morali podrobno proučiti in obvladati pred nastankom in pisanjem klavirskih spremljav. Glavni cilj našega magistrskega dela je, da bi učitelji imeli večjo izbiro otroških slovenskih ljudskih pesmi in da bi jih pogosteje vključevali v pouk glasbe. Poleg tega cilja je naš teoretični del zelo bogat z vsebinami glasbene teorije. Obravnavana glasbena teorija lahko predstavlja učiteljem razrednega pouka dobro osnovo za kvalitetno poučevanje glasbene umetnosti na razredni stopnji.
Ključne besede: ljudska glasba, klavirska spremljava, glasbena umetnost, slovenske ljudske pesmi
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 296; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (8,89 MB)

3.
KULTURNA VZGOJA V VRTCIH OBČIN KRŠKO, BREŽICE, SEVNICA
Anita Planinc, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Kulturna vzgoja v vrtcih občin Brežice, Krško, Sevnica smo želeli proučiti pojem kulturne vzgoje, koliko so dejavnosti le-te zastopane v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica ter koliko se vrtci ene občine razlikujejo od vrtcev drugih dveh občin. V poglavju Obravnava teme smo najprej predstavili občine Krško, Brežice, Sevnica ter vrtce in kulturne ustanove, delujoče v njih. Opredelili smo pojem kulturno-umetnostne vzgoje in njene cilje. Našteli in podrobno smo opisali področja kulture: bralno kulturo, filmsko, glasbeno in gledališko umetnost, intermedijske umetnosti, kulturno dediščino ter likovno in plesno umetnost. Poleg opredelitve vsakega področja smo opisali primere in uporabo posameznega področja v vzgojno-izobraževalnem procesu. V opisu vsakega področja smo tudi napisali primere povezovanja oz. sodelovanja s kulturnimi ustanovami po Sloveniji, posebej pa smo še napisali primere dejavnosti, ki so se izvajale v kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica. Ob koncu proučevanja kulturne vzgoje smo strnili naše rezultate ter tako ugotovili, da se v vrtcih ter kulturnih ustanovah občin Brežice, Krško, Sevnica izvajajo dejavnosti z vseh področij kulturne vzgoje. Le-te so izvajane enakovredno, razen dejavnosti filmske umetnosti, intermedijskih umetnosti ter kulturne dediščine, katere nekateri vrtci ne izvajajo oz. zelo malo. Pri našem proučevanju kulturne vzgoje smo uporabljali deskriptivno in komparativno metodo teoretičnega pedagoškega raziskovanja. Sklicevali smo se na primarne in sekundarne vire.
Ključne besede: kulturna vzgoja v vrtcu, področja kulture, bralna kultura, filmska umetnost, glasbena umetnost, intermedijske umetnosti, gledališka umetnost, likovna umetnost, plesna umetnost
Objavljeno v DKUM: 05.02.2021; Ogledov: 326; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (825,93 KB)

4.
Obravnava in izvedba muzikala v 4. in 5. razredu osnovne šole
Maja Sitar, 2021, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili glasbeno obliko muzikal, danes poznano po celem svetu. Predstavili smo njegove začetke, razvoj ter njegovo vlogo danes. V empiričnem delu smo želeli raziskati, ali učitelji razrednega pouka, ki poučujejo v 4. in 5. razredu, pri pouku glasbene umetnosti obravnavajo in izvajajo glasbeno obliko muzikal. V raziskavi je sodelovalo 100 osnovnošolskih učiteljev 4. in 5. razreda. Podatke smo zbirali v mesecu septembru 2020 s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil ustvarjen v aplikaciji za spletno anketiranje 1ka. Podatke smo statistično obdelali v programu SPSS. S pomočjo tabel smo prikazali dobljene rezultate in jih interpretirali. Odgovore na odprta vprašanja smo kategorizirali, kategorije smo nato tabelarično predstavili. Pri analizi rezultatov smo uporabili naslednje statistične metode: absolutne (f) in odstotne frekvence (f %), ꭓ² preizkus hipoteze in Kullbackov test. Rezultati so pokazali, da je izvedba muzikala odvisna od okolja poučevanja učitelja. Ugotovili smo, da poučevanje, izvedba in število ur, ki jih učitelji namenijo obravnavi in izvedbi muzikala, niso odvisni od starostne skupine učitelja. Raziskava je pokazala, da učitelji na razredni stopnji obravnavajo in izvajajo glasbeno obliko muzikal.
Ključne besede: glasbena umetnost, muzikal, obravnava in izvedba muzikala, muzikal za otroke, razredna stopnja
Objavljeno v DKUM: 25.01.2021; Ogledov: 570; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

5.
Uporaba metod in oblik poučevanja glasbene umetnosti pri učencih z ADHD na razredni stopnji
Urška Veber, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali uporabo metod in oblik poučevanja glasbene umetnosti pri učencih z ADHD na razredni stopnji. V teoretičnem delu so predstavljene metode in oblike poučevanja skozi vzgojno-izobraževalni proces ter metode poučevanja v sklopu glasbene umetnosti na razredni stopnji. Opredeljen je tudi pojem ADHD, definicija motnje, značilnosti in osebnostne lastnosti otrok z motnjo, vključevanje otroka z ADHD v redno osnovno šolo ter povezava motnje ADHD z glasbo. V empiričnem delu pa smo raziskali, kako pogosto učitelji uporabljajo metode in oblike poučevanja glasbene umetnosti, kadar je v oddelku prisoten učenec z ADHD, kako pogosto učenci z ADHD izražajo lastnosti, ki so značilne za motnjo, ter kako pogost je pojav specifičnih šolskih težav, kot tudi specifičnih težav, povezanih z metodami poučevanja. Pri tem so nas zanimale razlike v odgovorih glede na primarno motnjo, spol in razred učenca. V raziskavi je sodelovalo 95 učiteljev, ki poučujejo ali so poučevali učenca z ADHD glasbeno umetnost na razredni stopnji. Rezultati raziskave so pokazali, da med učenci z ADHD ne obstajajo statistično pomembne razlike v uporabi metod in oblik poučevanja glasbene umetnosti glede na primarno motnjo, spol in razred. Kljub temu smo ugotovili, da učenci z motnjo hiperaktivnosti pogosteje izražajo proučevane lastnosti, prav tako se pri njih pogosteje pojavljajo specifične šolske, kot tudi specifične težave, povezane z metodami poučevanja glasbene umetnosti. Učitelji ob prisotnosti učenca z motnjo hiperaktivnosti nekatere metode poučevanja glasbene umetnosti uporabljajo pogosteje kot ob prisotnosti učenca z motnjo pozornosti. Primerjava učencev glede na spol je pokazala, da se pri dečkih v primerjavi z deklicami pogosteje pojavljajo specifične šolske težave ter specifične težave, povezane z metodami poučevanja glasbene umetnosti. Primerjava učencev glede na razred je pokazala, da lahko v skoraj enaki meri pri posameznem razredu izpostavimo nekatere izmed specifičnih težav.
Ključne besede: metode in oblike glasbenega poučevanja, motnja pozornosti in hiperaktivnosti, ADHD, glasbena umetnost, razredna stopnja
Objavljeno v DKUM: 14.09.2020; Ogledov: 619; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

6.
Glasbene didaktične igre: Analiza didaktičnih gradivih za glasbeno umetnost v osnovni šoli
Neža Justinek, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so predstavljena teoretična izhodišča v povezavi z glasbenimi didaktičnimi igrami. Povzeta so stališča različnih avtorjev in delitev glasbenih didaktičnih iger glede na glasbeno vsebino, namen, dejavnosti in cilje. V osrednjem delu magistrskega dela z metodo komparacije ter analize in sinteze ugotavljamo zastopanost glasbenih didaktičnih iger v gradivih za glasbeno umetnost v posameznih vzgojno-izobraževalnih obdobjih osnovne šole. Glasbene didaktične igre so analizirane z vidika ciljev, ki omogočajo razvoj glasbenih sposobnosti, glasbenih spretnosti in glasbenih znanj, z vidika učnih oblik in z vidika pripomočkov, ki so potrebni za izvedbo posameznih glasbenih didaktičnih iger. V sklepnem poglavju so predstavljeni izsledki raziskave, s katero smo ugotovili, da so glasbene didaktične igre v didaktičnih gradivih za glasbeno umetnost v osnovni šoli večinoma zasnovane v obliki skupinske izvedbe. Po številčnosti je za prvo in drugo vzgojno-izobraževalno obdobje podanih največ glasbenih didaktičnih iger, ki omogočajo razvoj glasbenih sposobnosti in glasbenih spretnosti, za tretje vzgojno-izobraževalno obdobje pa največ glasbenih didaktičnih iger, ki omogočajo razvoj glasbenih znanj. Za izvedbo večine opisanih glasbenih didaktičnih iger ne potrebujemo pripomočkov. V analiziranih didaktičnih gradivih je največ glasbenih didaktičnih iger podanih za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje osnovne šole.
Ključne besede: glasbene didaktične igre, glasbena umetnost, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 11.08.2020; Ogledov: 709; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

7.
Vključevanje vsebin glasbene umetnosti v pouk tujega jezika v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Anja Špindler, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali vključevanje vsebin glasbene umetnosti v pouk tujega jezika v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. Na začetku teoretičnega dela predstavljamo učenje jezika skozi glasbo, v osrednjem delu pa se osredotočamo na medpredmetno povezovanje pouka tujega jezika s poukom glasbene umetnosti v osnovni šoli, kjer predstavljamo različne prednosti takšnega pouka ter vlogo učitelja pri le-tem. V empiričnem delu magistrskega dela smo raziskali, kako pogosto učitelji, ki poučujejo tuji jezik v 1. in/ali 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, vključujejo v pouk tujega jezika vsebine, metode in cilje glasbene umetnosti ter kakšna so njihova stališča do le-tega. Pri tem so nas zanimale razlike v odgovorih glede na vzgojno-izobraževalno obdobje, v katerem učitelji poučujejo, glede na njihovo izobrazbo in glede na morebitno opravljeno glasbeno šolo. V raziskavi je sodelovalo 129 učiteljev. Rezultati so pokazali, da učitelji statistično značilno pogosteje vključujejo vsebine, metode in cilje glasbene umetnosti v 1. VIO OŠ kot v 2. VIO OŠ. Tudi med učitelji razrednega pouka in učitelji tujega jezika so se pokazale statistično značilne razlike glede pogostosti vključevanja nekaterih glasbenih metod (metode petja in metode gibalnega ustvarjanja) in ciljev (samostojno petje pesmi, spremljanje petja z glasbili, gibanje ob glasbi itn.) glasbene umetnosti v pouk tujega jezika ter glede določenih stališč do le-tega. Raziskali smo tudi statistično značilne razlike med učitelji, ki so obiskovali glasbeno šolo, ter učitelji, ki glasbene šole niso obiskovali. Ugotovili smo, da statistično značilne razlike med njimi obstajajo v zelo redkih primerih.
Ključne besede: glasbena umetnost, tuji jezik, medpredmetne povezave, 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 27.02.2020; Ogledov: 975; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

8.
Sodobni ples pri pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole
Kaja Abraham, 2017, magistrsko delo

Opis: Sodobni ples je umetnost dvajsetega stoletja, s katero se srečujemo v vsakdanjem življenju in ki postaja nepogrešljiva v življenju mnogih. Namen magistrske naloge je preučiti prepoznavnost sodobnega plesa in odnos do sodobnega plesa pri učencih razredne stopnje (tretjega, četrtega in petega razreda slovenskih osnovnih šol) pri pouku glasbene umetnosti. Magistrsko delo v teoretičnem delu opisuje sodobni ples, njegove začetke in razvoj tako v tujini kot na Slovenskem. Predstavljeni so njegovi začetniki, improvizacija, kako ustvarjamo z ritmom in gibom. Opisan je plesni razvoj otroka in kako pomembne so spodbude in metode za plesni razvoj otroka. Prikazana so tudi slovenska društva in plesni centri, ki so pod svoje okrilje vzeli sodobni ples. Predstavljenih pa je tudi nekaj vaj, s katerimi lahko otroke pripravimo na ples in jih učimo plesati. Empirični del magistrske naloge smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 151 učencev slovenskih osnovnih šol severovzhodne Slovenije. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Na podlagi tega smo ugotovili, da učenci tretjih, četrtih in petih razredov slovenskih osnovnih šol prepoznajo in poznajo sodobni ples. Večina anketirancev je sodobni ples že plesala ali bila na predstavi sodobnega plesa. Rezultati so pokazali, da si anketiranci, ne glede na spol, razred in plesno aktivnost, želijo več vsebin sodobnega plesa pri pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole. Vendar pa je te vsebine potrebno vključiti v pouk premišljeno in načrtovano.
Ključne besede: ples, sodobni ples, sodobni ples v Sloveniji, glasbena umetnost, učni načrt
Objavljeno v DKUM: 16.11.2017; Ogledov: 1180; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

9.
Glasbena aktivnost učencev 3. razreda v šoli in zunaj nje
Manja Gobec, 2017, magistrsko delo

Opis: Glasba ima na človeka veliko pozitivnih vplivov, še posebej velik vpliv pa ima na otroke in na njihov intelektualni, osebnostni in socialni razvoj. S poslušanjem, izvajanjem in ustvarjanjem glasbe razvijajo otroci pozitivne vedenjske vzorce, samopodobo, so učno uspešnejši in imajo boljšo koncentracijo. Vpliv glasbe je večji, če se otrok z glasbo ukvarja aktivno. Namen magistrskega dela je bil preučiti, koliko so učenci 3. razredov glasbeno aktivni v šoli in zunaj nje in kakšne so razlike pri dojemanju glasbe, urah glasbene umetnosti, interesnih glasbenih dejavnostih in pri družinskem okolju med učenci, ki so zunajšolsko glasbeno aktivni in med tistimi, ki niso. V teoretičnem delu je opisana glasba in njeni pozitivni učinki, glasbena umetnost kot pomemben faktor celostnega otrokovega razvoja in dejavnosti pri pouku glasbene umetnosti, predstavili smo tudi interesne dejavnosti in z njimi povezane glasbene interesne dejavnosti. Dotaknili smo se izobraževanja zunaj šole, še posebej smo izpostavili glasbene šole, opisana pa je tudi motivacija, ki je v procesu glasbenega izobraževanja zelo pomembna. Empirični del smo izvedli s pomočjo sedmih tretjih razredov šol občine Šentjur. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, obdelali pa smo jih na nivoju deskriptivne statistike, uporabljen je bil hi kvadrat-preizkus. Rezultati so pokazali, da je učencem glasba pomembna in da imajo predmet glasbena umetnost radi. Ugotovili smo, da se pojavljajo razlike med učenci, ki obiskujejo zunajšolsko glasbeno aktivnost in med tistimi, ki je ne, in sicer v tem, da si učenci, ki se ukvarjajo z glasbo zunaj šole želijo še več ur glasbene umetnosti, pri urah tudi bolj sodelujejo in si želijo tudi več glasbenih aktivnosti pri pouku kot učenci, ki se z glasbo zunaj šole ne ukvarjajo. Prav tako obiskujejo več glasbenih interesnih dejavnosti in si želijo, da bi bilo na šoli ponujenih še več le teh. Ugotovili smo, da obisk glasbene šole staršev ne vpliva na obisk zunajšolskih glasbenih aktivnosti njihovih otrok in, da večinoma tisti učenci, ki obiskujejo zunajšolske glasbene aktivnosti počnejo doma s starši nekaj v zvezi z glasbo in da pogosteje obiskujejo glasbene prireditve s starši kot učenci, ki zunajšolskih glasbenih aktivnosti ne obiskujejo, ne bi pa mogli potrditi, da je tako tudi pri gledanju glasbenih televizijskih oddaj. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se učenci, ki obiskujejo zunajšolske glasbene aktivnosti na glasbenem področju razlikujejo od tistih učencev, ki zunajšolskih glasbenih aktivnosti ne obiskujejo in da se je pomembno zavedati, da je potrebno otroke spodbujati pri njihovem glasbenem izobraževanju, saj jim to pomaga pri njihovem celostnem razvoju.
Ključne besede: 3. razred, glasba, glasbena umetnost, glasbene interesne dejavnosti, glasbene zunajšolske aktivnosti.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 1092; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (951,81 KB)

10.
Domače naloge pri pouku glasbene umetnosti
Larisa Preglau, 2017, magistrsko delo

Opis: Stališča o domačih nalogah pri pouku glasbene umetnosti (v nadaljevanju GUM) so med seboj precej različna. Namen magistrskega dela je bil preučiti prakso domačih nalog pri pouku GUM na razredni stopnji ter ugotoviti, kakšna so stališča učiteljev in učencev o le-tej. Prav tako je bil cilj ugotoviti, ali na stališča učiteljev vplivata delovna doba in razred poučevanja ter ali na stališča učencev vplivata spol in razred, ki ga obiskujejo. Raziskava je razdeljena na dva dela. Prvi del zajema 97 slovenskih učiteljev, drugi del pa 409 koroških učencev. Podatki so pridobljeni z anketnim vprašalnikom za učitelje ter z anketnim vprašalnikom za učence in obdelani s programom SPSS 21.0. Za analizo podatkov je bil uporabljen χ²-preizkus in Kruskal-Wallisov H-preizkus. Največ učiteljev meni, da je domača naloga pri pouku GUM delno pomembna. Rezultati so pokazali, da razred poučevanja nima vpliva na pogostost dajanja domačih nalog pri pouku GUM ter na način motiviranja učencev za opravljanje domačih nalog pri pouku GUM. So pa rezultati pokazali tudi to, da delovna doba vpliva na pogostost dajanja določenih vrst domačih nalog pri pouku GUM. Rezultati drugega dela raziskave so pokazali, da spol vpliva na pogostost in razlog opravljanja, razred pa na pogostost opravljanja ne vpliva, vpliva pa na razlog opravljanja domačih nalog pri pouku GUM. Spol vpliva na ocenjevanje zanimivosti domačih nalog ter na izbiro možnosti najljubše domače naloge pri pouku GUM. Razred ne vpliva na odločanje učencev za prostovoljno nalogo. Učencem se zdijo domače naloge pri pouku GUM pretežno zanimive. Ugotavljamo, da bi bilo dobro, da bi učitelji svojim učencem pogosteje ponudili domačo nalogo pri pouku GUM, pri tem pa izpostavljamo, da ni nujno, da je le-ta vedno obvezna. Treba bi bilo učence preko domače naloge tudi večkrat spodbujati k doživljanju pristnega stika z glasbo v naravi in na različnih glasbenih kulturnih dogodkih. Glasba je pomemben del našega življenja, zato bi bilo dobro, da bi učitelji s pomočjo kakovostnih, raznolikih in učencem zanimivih domačih nalog skrbeli za to, da bi učenci optimalno razvijali svoja glasbena zanimanja in potenciale.
Ključne besede: domače naloge, glasbena umetnost, razredna stopnja, učitelji, učenci
Objavljeno v DKUM: 28.07.2017; Ogledov: 1138; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici