Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Motnja avtističnega spektra je izraz, ki se uporablja za opis skupine zgodnjih primanjkljajev v socialni komunikaciji in ponavljajočega se senzorično-motoričnega vedenja. Glasbena terapija uporablja glasbene izkušnje in odnose, da bi omogočila lažjo komunikacijo in izražanje ter poskuša odpraviti temeljne težave oseb z avtističnimi motnjami. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati, kako glasbena terapija vpliva na otroke z motnjo avtističnega spektra. V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Pri iskanju literature smo uporabili naslednje tuje podatkovne baze: PubMed, Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CINAHL), Cochrane Library, ScienceDirect in dodatno Google Učenjak. S pomočjo PRISMA diagrama smo predstavili potek iskanja literature. Vse članke smo prikazali s pomočjo evalvacijske tabele ter naredili sintezo vseh vključenih raziskav. V končno analizo smo vključili 8 raziskav, na podlagi katerih smo ugotovili, da ima glasbena terapija učinek na socialno-čustveno vzajemnost ter verbalne in neverbalne komunikacijske spretnosti pri otrocih z motnjami avtističnega spektra. Od vseh vključenih raziskav štiri raziskave spadajo v prvi nivo moči dokazov, ena raziskava v drugi nivo, ena spada v peti nivo, v šesti nivo moči dokazov pa spada en članek. Glasbena terapija je opredeljena kot klinična in z dokazi podprta uporaba glasbenih intervencij za doseganje individualiziranih ciljev. Glasbene intervencije pozitivno vplivajo na socialne veščine, vključno s povečanjem sodelovanja, z izboljšanjem socialne povezanosti in s povečanjem čustvene vključenosti. Kljub pozitivnemu učinku glasbene terapije je potrebnih več raziskav o dolgoročnih učinkih.
Ključne besede: motnje avtističnega spektra, avtizem, glasbena terapija, otroci
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 113; Prenosov: 69
Celotno besedilo (691,22 KB)

Opis: Uvod: Glasbena terapija pomaga pacientom izboljšati kakovost življenja in zmanjša intenziteto in pojavnost simptomatike bolezni, vendar se na globalni ravni redkeje uporablja kot oblika nefarmakološkega zdravljenja. Namen zaključnega dela je pregledati znanstveno literaturo in ugotoviti vpliv glasbene terapije na duševno zdravje pacientov s shizofrenijo. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo sistematično pregledali in analizirali znanstveno literaturo v angleškem in slovenskem jeziku ter s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev poiskali ustrezno literaturo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, MEDLINE in Cochraine Library. Rezultati: V analizo smo vključili 6 člankov, ki so med seboj imeli podoben pristop ocenjevanja izidov glasbene terapije s pomočjo lestvic CDSS, BPRS, HADS in CGI. Raziskave so ugotovile, da glasbena terapija vpliva na intenziteto in pojavnost negativnih znakov ter omogoča lažje izražanje pacientov in boljšo socializacijo. Izboljša tudi sposobnost kognitivnega procesiranja, čustveno sproščenost in zmanjšuje ostale psihološke simptome, ki se pojavijo ob shizofreniji (depresija, tesnoba).
Ključne besede: Shizofrenija, glasbena terapija, duševno zdravje
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 844; Prenosov: 181
Celotno besedilo (913,52 KB)

Opis: Glasba in zvok igrata pomembno vlogo v zgodnjem otroštvu in celostnem razvoju otrok, še posebej pa so na glasbo odzivni otroci in mladostniki s posebnimi potrebami. Namen raziskave je bil ugotoviti učinek glasbenega ozadja na izbiro prostočasnih dejavnosti pri otrocih in mladostnikih s posebnimi potrebami. Opazovali smo čustveno-vedenjski odziv na različne glasbene zvrsti ter učinek glasbe na motivacijo, pozornost ter psiho-fizično delovanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Dodatno smo s pomočjo polstrukturiranega intervjuja preverili uporabo glasbe in prostočasnih aktivnosti v domačem okolju. V raziskavo so bili vključeni štirje otroci s posebnimi potrebami z zmerno, lažjo in težjo motnjo v duševnem razvoju, ki so vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanju ter bivajo v domu za učence s posebnimi potrebami. Vsak udeleženec je sodeloval pri štirih srečanjih, kjer so bili izpostavljeni štirim različnim zvrstem glasbe v senzorni sobi, z namenom širšega izbora prostočasnih dejavnosti. Rezultati so pokazali, da ima glasbeno ozadje pozitivne učinke na čustvovanje, vedenje, motivacijo in vztrajnost ter da ima pri izbiri prostočasnih dejavnosti pomembno vlogo. Predstavljene so tudi omejitve raziskave ter predlogi za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: glasbene dejavnosti, celostni razvoj otroka, otroci s posebnimi potrebami, glasbena terapija, zvočno ozadje
Objavljeno v DKUM: 13.12.2018; Ogledov: 1523; Prenosov: 281
Celotno besedilo (1,74 MB)

Opis: V diplomski nalogi je pojasnjeno, kaj sploh je psihična travma, saj je zapleteno psihološko stanje. Predstavljene so oblike travme, kratka zgodovina razumevanja travme, razlike v pogledu javnosti na travmo nekoč in danes ter situacije, ki lahko travmo povzročijo. Travme ne razvije vsak posameznik, ki je izpostavljen travmatskemu dogodku, pač pa je zato potrebna mešanica dejavnikov, ki do tega pripeljejo. Diplomska naloga se osredotoča predvsem na specifične skupine s posttravmatsko stresno motnjo: žrtve spolnih zlorab, vojaki in veterani ter pacienti na oddelkih za forenzično psihiatrijo. Predstavljen je tudi nevrološki pogled na razvoj travme. Pojasnjeno je, zakaj je dandanes manjša stigma vezana na travmo – predvsem boljše poznavanje vzrokov zanjo in več možnosti za njeno zdravljenje. Ker je travma kar precej razširjena, je predstavljena oblika terapije, ki je vedno bolj priljubljena pri njenem zdravljenju in je primerna tudi za ljudi z oteženo komunikacijo. Uporaba glasbene terapije je sicer zelo široka, vendar je v diplomski nalogi opisan predvsem vpliv in učinkovitost glasbene terapije pri ljudeh s posttravmatsko stresno motnjo. Podan je nevrološki vidik v glasbeno terapijo, predstavljeni so glavni cilji glasbene terapije in učinki na fiziološke procese v telesu, kot so bitje srca, frekvenca dihanja in galvanski odziv kože. Predstavljene so različne populacije, ki pogosto uporabljajo glasbeno terapijo kot sredstvo pri premagovanju travme. Izpostavljeni so predvsem veterani, žrtve spolnih zlorab in pacienti na oddelkih za forenzično psihiatrijo. Omenjena pa je tudi skupinska glasbena terapija pri ljudeh s posttravmatsko stresno motnjo. V diplomski nalogi smo ugotovili, da je glasbena terapija učinkovito sredstvo pri premagovanju travme, žal pa v Sloveniji ni glasbenih terapevtov, ki bi se ukvarjali še posebej z zdravljenjem ljudi s travmo.
Ključne besede: travme, posttravmatske stresne motnje, spolne zlorabe, veterani, terapije, glasbena terapija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.05.2018; Ogledov: 1921; Prenosov: 311
Celotno besedilo (848,20 KB)

Opis: Glasbena terapija je disciplina, ki glasbo uporablja z namenom. Glasba se uporablja kot terapevtsko sredstvo za izboljšanje kakovosti življenja pri vseh starostnih skupinah in nudi edinstven proces kot alternativno obliko neverbalne komunikacije z glasbenim medijem, hkrati pa daje možnost verbalne in neverbalne komunikacije. V magistrski nalogi je predstavljena glasbena terapija otrok s posebnimi potrebami, ki jo izvajajo glasbeni terapevti v Sloveniji in v Novi Zelandiji. Med državama je opravljena primerjalna analiza dela in prakse glasbene terapije otrok s posebnimi potrebami. Predstavljen je pojem glasbene terapije v svojih temeljnih izhodiščih, kar vključuje tudi razvoj glasbene terapije, cilje in metode dela, modele glasbene terapije, sam glasbeno terapevtski proces in okolje, kjer se le-ta izvaja, ter pomembno področje supervizije v glasbeni terapiji. Zajeta je tudi glasbena terapija otrok s posebnimi potrebami, ki je opredeljena glede na motnje in primanjkljaje otrok s posebnimi potrebami skozi devet kategorij skupin otrok s posebnimi potrebami. Predstavljena je še sistemska umestitev glasbene terapije v Sloveniji in v Novi Zelandiji skozi področja razvoja, študija, zaposlitve in praktičnih primerov izvajanja glasbene terapije z določeno skupino otrok s posebnimi potrebami. V empiričnem delu naloge so predstavljeni vidiki dela glasbenih terapevtov in opravljene analize vezane na področje izobraževanja in zaposlitve glasbenih terapevtov, na področje klientov glasbene terapije, izvajanja le-te in na področje položaja glasbenih terapevtov. Navedeno je opravljeno v primerjalni analizi preko raziskovalnih vprašanj in postavljenih kategorij, ki so vezana na prakso in delo glasbene terapije otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji in v Novi Zelandiji.
Ključne besede: glasbena terapija, otroci s posebnimi potrebami, glasbeno terapevtska praksa v Sloveniji in Novi Zelandiji.
Objavljeno v DKUM: 12.06.2017; Ogledov: 2321; Prenosov: 370
Celotno besedilo (1,70 MB)